{"id":22675,"date":"2021-02-13T00:02:00","date_gmt":"2021-02-12T23:02:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22675"},"modified":"2021-02-07T11:21:10","modified_gmt":"2021-02-07T10:21:10","slug":"2227-no-brains-no-tumors","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22675","title":{"rendered":"2227 \u2013 No Brains No Tumors"},"content":{"rendered":"\n

2227<\/strong><\/p>\n\n\n\n

No Brains No Tumors<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Strip Core\/Forum Ljubljana, 1995<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

16.11.1991 so imeli Nirvana koncert v Miljah. Na tem koncertu se je Krist Novoselic s publiko po\u0161alil in ji zabrusil: \u00bbDobro ve\u0107e, mi smo Bijelo dugme!\u00ab. Ni me bilo na tem koncertu. Istega ve\u010dera so v \u0161empeterskem CRMK-ju igrali 2227 iz Ljubljane. Bil sem med publiko. Soni\u010dni udarec, ki sem ga do\u017eivel, je bil zame precej nenavaden, \u010deprav sem imel \u017ee takrat kar na\u0161pi\u010dena u\u0161esa in kljub rosnim letom precej\u0161njo koncertno kilometrino. Ujeli so me nepripravljenega in me pustili prijetno osuplega. Zdelo se je, kot bi imeli Victims Family in Polska malca otroka. Ta je prihrumel na oder, razdejal vse in se poslovil. A veliko bolj kot ta zvo\u010dna izravnava ter osuplost nad sli\u0161anim, me je takrat presunila podoba lasatega krdela spetega v drede, pre\u0161vedranih senc ter neobi\u010dajnih gob\u010dkov. Kot bi ravnokar izstopili iz meni neznanega stripa in ta strip me je neznansko o\u010daral, pustil je sled. Leta kasneje sem izvedel, da je bil to njihov prvi nastop.<\/p>\n\n\n\n

Album No Brains No Tumors<\/em> je njihov drugi studijski izdelek. Ime je dobil po grafitu, ki je krasil steno koprskega MKC-ja. Je vratolomen izlet v glasbeno zakladnico biv\u0161e dr\u017eave (Jugoslavije) ter \u0161ir\u0161e. Brezsramno jemlje od povsod, v \u017eelji po predruga\u010denju mu ni ni\u010d sveto, rovari po vseh mogo\u010dih glasbenih odvodih, da bi na\u0161el svoj glas. Je nekaj, kar se je lahko zgodilo le na prepihu Ljubljane, na prese\u010di\u0161\u010du dveh svetov, ko se je eden na novo vzpostavljal in drugi za vedno poslavljal. Je skupek \u017eivahne glasbene scene iz osemdesetih, brezkompromisen pljunek iz podtalja in skrbno stkan izdelek, ki je produkcijsko brezhiben. Na albumu ni pesmi, ki bi \u0161trlela ven, kompakten je kot granitna kocka in skupina zveni kot hudi\u010devo uigrana celota \u2013 ansambel. Album je zame edini polnokrvni naslednik albuma Pljuni istini v o\u010di<\/em> skupne Buldo\u017eer. Besedila so polna ironije ter isto\u010dasno pikra, ve\u010djezi\u010dna, zbadljiva, pregibna in vzkli\u010dna kot je glasba sama. S \u010dasovne distance se zdi album nekak\u0161en labodji spev biv\u0161i dr\u017eavi, ki so jo pogoltnili plameni bratomorne vojne. Preteklost se vedno opredmeti v prihodnosti, z zamikom, v nasledstvu, na ni\u0107iji zemlji<\/em>. Ka\u017ee nam kako kompleksen in prepleten je bil kulturni prostor biv\u0161e dr\u017eave, kako kontrasten in \u017eilav ter stalno brbotajo\u010d. Zdi se, kot bi \u010defurska nebesa telebnila v slovenski pekel ali pa je ravno obratno, kot bi vlakec smrti iztiril, salto mortale, vse je na prekuc, re\u0161i-se-kdor-se-more. Mar ni vodilo vsake prave umetnosti, da te vr\u017ee iz te\u010dajev? Ta album je zame umetnina, ki kljubuje v \u010dasu.<\/p>\n\n\n\n

Po spletu \u00bbromanesknih naklju\u010dij\u00ab sem pristal v \u010detrtem \u0161tuku na Kersnikovi. Pristal sem v nedrju kolektiva Stripcore, ki je v sebi zdru\u017eeval strip, glasbo, fotografijo, grafite \u2026 tod so imeli fantje iz skupine 2227 vaje. Zna\u0161el sem se v pisanem svetu nasprotnih mnenj, ekscentri\u010dnih posameznikov razli\u010dnih narodnosti, potrpe\u017eljivih in vzkipljivih, v gnezdih, kjer so vznikala protislovja na kvadrat. Nekak\u0161en rodeo, na katerem je te\u017eko zmagati, a \u0161e te\u017eje ga je ukrotiti. Vsepovsod kreativni metki, ki samo \u010dakajo, da se jih izstreli in \u010de ne gre druga\u010de, nastopi samoizstrelitev. Zame je bil to Diznilend z napako, na trenutke mu\u010den, ker je bil tako nov in neznan in spet drugi\u010d privla\u010den ter doma\u010d, po\u010dutil sem se varnega, v tem kaoti\u010dnem odklonu ustvarjalnosti sem na\u0161el zavetje. Bil sem med sebi enakimi. Nekaj nevzdr\u017eno magi\u010dnega je v \u010dlove\u0161ki \u017eelji po pripadanju. Posvojili so me in me vla\u010dili s seboj na koncerte, da sem lahko od blizu spoznal \u0161e drugo stvarnost glasbe \u2013 ne samo romanti\u010dno \u2013 koncertiranje, vo\u017enje na prizori\u0161\u010da, mu\u010dne tonske probe, kikse na odru, neskon\u010da pokoncertna razglabljanja na poti domov ter no\u0161enje opreme ob najbolj nemogo\u010dih jutranjih urah nazaj v plac za vaje v \u010detrti \u0161tuk na Kersnikovi.<\/p>\n\n\n\n

Vstopnica v ves ta \u017emohten hokus-pokus je bil Jani Muji\u0107, basist benda. Bila sva sodelavca v Kudu Franceta Pre\u0161erna, zdru\u017eila naju je skupna glasbena podstat. Ovohavanju je sledila ljubezen, ljubezni mu\u010dna in trnova pot skupnega sodelovanja, polna ostrih ovinkov in pre\u010dutih no\u010di. Nau\u010dil me je ogromno o glasbi, o vsem tistem, kar se mora zgoditi, preden stopi\u0161 na oder. Nikoli ne bom pozabil njegove prve u\u010dne ure, ki je trajala le nekaj sekund. Takole mi je enkrat sredi vaje zabrusil, ko je po\u0161tekal, da mi ni jasno, kje imam rit in kje glavo: \u00bb\u010ce ti kaj ni jasno, poslu\u0161i!\u00ab. Dojel sem, da sem do takrat glasbo le do\u017eivljal, od takrat naprej pa mi je postalo jasno, da \u010de se ho\u010dem z glasbo pe\u010dati, se jo moram nau\u010diti poslu\u0161ati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Tomislav Vre\u010dar alias Soma Arsen, je pesnik in performer.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Nina Golob<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 130 \/ Tomislav Vre\u010dar<\/p>\n","protected":false},"author":89034,"featured_media":22676,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-22675","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22675","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89034"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22675"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22675\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22682,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22675\/revisions\/22682"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22676"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22675"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22675"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22675"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}