{"id":22684,"date":"2021-02-15T00:03:00","date_gmt":"2021-02-14T23:03:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22684"},"modified":"2021-02-07T11:30:57","modified_gmt":"2021-02-07T10:30:57","slug":"damien-rice-my-favourite-faded-fantasy","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22684","title":{"rendered":"Damien Rice \u2013 My Favourite Faded Fantasy"},"content":{"rendered":"\n

Damien Rice<\/strong><\/p>\n\n\n\n

My Favourite Faded Fantasy<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Damien Rice Music\/Vector Recordings, 2014<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Na Damiena Ricea sem prvi\u010d naletela pred slabim desetletjem. Nekaj \u010dasa sem ga poslu\u0161ala, potem sem pa nanj pozabila.<\/p>\n\n\n\n

Mogo\u010de bi morala najprej povedati, da o glasbi res malo vem. Sin mi ve\u010dkrat re\u010de, da sem glede tega (in \u0161e marsi\u010desa drugega) ostala v osemdesetih, v najbolj\u0161em primeru v devetdesetih. Pa \u0161e takrat je bilo, roko na srce, moje poznavanje glasbe sramotno pod povpre\u010djem. Plo\u0161\u010d (a se sploh \u0161e tako re\u010de?) ne kupujem, to si bom privo\u0161\u010dila, ko bom dobila ta pravo slu\u017ebo ali vsaj pre\u017eivela na trgu. Tako pa\u010d na glasbo naletim slu\u010dajno. Na kaki predstavi ali \u017ee kje sli\u0161im kak komad, si zapomnim refren ali stavek, poguglam in potem, seveda, youtube. \u010ce se prav zelo anga\u017eiram, si naredim seznam predvajanja sama. Dokler mi pa\u010d na kaki vaji ali \u017ee kje nekdo ne omeni kakega drugega komada.<\/p>\n\n\n\n

Ko je Damien Rice na kaki kavi ali \u017ee kje pritegnil mojo pozornost, je bil njegov prvi val \u017ee zdavnaj mimo. Nekaj \u010dasa sem ga poslu\u0161ala, potem pa sem na kakem koncertu ali \u017ee kje naletela na kaj drugega. Minilo je kar nekaj let, preden je pri\u0161el moj drugi val Damiena Ricea. Ne vem, ob kateri prilo\u017enosti se je zgodilo, da sem si za\u017eelela njegove glasbe. Imela sem samo en problem. Vmes sem pozabila, kako mu je ime in nisem se mogla spomniti niti enega naslova njegovih pesmi. Tudi spomin je, vse bolj ka\u017ee, ostal v prej\u0161njem stoletju. Sicer sem natan\u010dno vedela, katero glasbo si \u017eelim, nikakor ji pa nisem mogla nadeti niti obraza niti imena, \u0161e narodnosti ne. V brskalnik sem vna\u0161ala razli\u010dne podatke, napa\u010dne naslove, napa\u010dne narodnosti. Ko to ni delovalo, sem posku\u0161ala sem z opisi glasbe, \u0161e in \u0161e besed. Tako in druga\u010de sem se trudila zapisati, kak\u0161no glasbo bi rada poslu\u0161ala, ampak google me nikakor ni hotel razumeti. Kako naj opi\u0161em glasbo? Naletela sem na en kup mo\u0161kih vokalov, ki jih \u0161e nisem poznala, ampak noben ni bil pravi. Po nekaj dneh sem obupala.<\/p>\n\n\n\n

Ampak mi ni dalo miru in sem se \u010dez teden ali dva spet spravila k raziskovanju. Po nekem \u010dude\u017eu sem le zasli\u0161ala, kar sem hotela. Spomin tu ni zatajil, ta del mo\u017eganov (ali pa morda kar celo telo?) ni ostal v cajtih lesenih \u017elic. Potrebno je bilo samo par taktov, da sem vedela, da je to tisto, kar i\u0161\u010dem. Glasba je dobila obraz, naslov, narodnost. Tedne sem poslu\u0161ala samo to, vsepovsod. Posebej sem se navdu\u0161ila nad besedili, verjetno je to stvar profesionalne deformacije. Ko \u017ee misli\u0161, da ve\u0161, o \u010dem pesem govori, pride na koncu preobrat, dvom, ali povsem nekaj drugega, \u010de ti je v\u0161e\u010d ali pa ne. Nizanje metafor, dvoumnosti, zajedljivosti. Vulgarnosti. Sentimentov. Seksizmov, ki bi jih na\u010deloma ne odpustila. Ne premalo, ne preve\u010d besed. Vse na mestu, vse \u0161tima.<\/p>\n\n\n\n

Katarina me je povabila k pisanju tega sestavka ravno, ko sem bila na vrhuncu tega svojega drugega vala Damiena Rica. Ni bilo mo\u017enosti, da bi pisala o kom drugem. Ampak kateri album? Saj sploh ne poznam njegovih albumov. Youtubu napi\u0161em, naj mi da Damien Rice mix in to potem poslu\u0161am. \u010ce mi je katera od pesmi manj v\u0161e\u010d, jo zbri\u0161em s seznama. Zaradi tega sestavka sem se bila primorana podu\u010diti. Ugotovila sem, da so mi najbolj v\u0161e\u010d posami\u010dni komadi iz prvega, O<\/em>, ali drugega, 9<\/em>, albuma. Ampak kateri album konkretno? Nisem se mogla odlo\u010diti. Nekajkrat sem preposlu\u0161ala prvega in drugega in potem sem vseeno poskusila \u0161e s tretjim, My Favourite Faded Fantasy<\/em>. Na tem pravzaprav ni niti ene pesmi, ki bi si jo dala na ponavljanje. Tako v prvem kot v drugem albumu pa so. In zakaj potem ta album?<\/p>\n\n\n\n

Zdi se mi, da prvi in drugi album pripadata nekemu drugemu \u010dasu. Nekemu drugemu mojemu \u010dasu. Tu pa tam se spomnim, ali, natan\u010dneje, se moje telo spomni, tistega drugega \u010dasa, sonca in de\u017eja v njem. Zato si lahko dam nekaj komadov s prvih dveh albumov na ponavljanje. Skoznje podo\u017eivim sebe v tistem \u010dasu, ko \u0161e nisem vedela, da Damien Rice obstaja. Zdaj mi je pa bli\u017eji zadnji album. Ne vem, \u010de lahko spravim v besede, ne da bi prehudo poenostavila. Tista druga jaz, iz tistega drugega \u010dasa, se je utapljala v de\u017eju, se je grela na soncu, eno ali drugo je bilo otipljivo. Jasno je bilo, kdaj je de\u017e in kdaj je sonce. In Damienove pesmi s prvih dveh albumov obujajo moja tedanja de\u017eevja. In sonca, ki so jim sledila. Saj pravim, neka druga jaz, tik po \u010dasu lesenih \u017elic.<\/p>\n\n\n\n

My Favourite Faded Fantasy je album mojega danes. Peresa so odpadla s kril, sanje so postale neuporabne, \u0161katle so vedno bolj o\u010ditne. Med soncem in de\u017eevjem ni ve\u010d jasne meje, eno se znajde v drugem. Moje najljub\u0161e fantazije venijo.<\/p>\n\n\n\n

Drugi val Damiena Rica je vmes \u017ee pojenjal. Zdaj bi poslu\u0161ala kaj drugega. \u010cakam tisto kavo ali vajo ali predstavo ali koncert ali \u017ee kaj, da naletim na kaj novega. Ali starega. Vmes sem za\u010dela re\u0161evati kri\u017eanke, menda so dobre za spomin. Da se mi ne zgodi spet tista blama\u017ea z opisovanjem glasbe.<\/p>\n\n\n\n

\n