{"id":22695,"date":"2021-02-19T00:03:00","date_gmt":"2021-02-18T23:03:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22695"},"modified":"2021-02-07T11:52:46","modified_gmt":"2021-02-07T10:52:46","slug":"pearl-jam-ten-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22695","title":{"rendered":"Pearl Jam \u2013 Ten"},"content":{"rendered":"\n

Pearl Jam<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ten<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Epic Records, 1991<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pearl Jam. Band, katerega plakati \u0161e danes visijo na stenah moje otro\u0161ke sobe – v spomin na leta, ko je zasedba predstavljala vstop v\u2026 marsikaj, predvsem pa v svet grungea. Ne, nisem bila fenica Nirvane. Tudi Soundgarden mi ni \u00bbdi\u0161al\u00ab. Alice in Chains sem odkrila kasneje. Zvok, energijo in naboj grungea so v moji zbirki predstavljali skorajda izklju\u010dno \u00bbjamovci\u00ab in bodo tako vedno mo\u010dno odzvanjali v spominih na srednje\u0161olska leta, ko sem si v neskon\u010dno vrtela njihov Ten<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Velikokrat sem ga imela na repeat. \u0160e zdaj se spominjam, kako sem se nekega ve\u010dera vra\u010dala domov v poznih urah in se mi je v slu\u0161alkah vrtel Even flow<\/em> \u017ee vsaj deseti\u010d zapored. Kolo ni na\u0161lo svojega mesta v kolesarnici, dokler se ni odvrtel vsaj dvajsetkrat, toliko \u010dasa sem podalj\u0161evala pot do doma in kro\u017eila po bli\u017enjih ulicah, pedala so v tempu ponavljajo\u010dih riffov McCreadyja brezglavo gonila tisto moje \u0161kripajo\u010de kolo. V nekem trenutku se mi je zdelo tako filmsko, kot da bom \u2013 ne zamerite mi otro\u0161kosti primerjave \u2013 podobno sceni iz E.T.-ja s svojo kriplo preletela obli\u010dje bli\u017enjega bloka, tako nekako kot je Vedder \u00bbletel\u00ab med svoje poslu\u0161alce v nepozabnem videu te skladbe z live koncerta. Srednje\u0161olske fantazije in sanjarije, v katerih se je bilo tako lepo utapljati in iskati uteho pred napetostmi vsakdana.<\/p>\n\n\n\n

Preko njih sem \u2013 zgolj posredno \u2013 iz\u017eivela fragmente uporni\u0161tva, ki si jih sicer kot pridna pun\u010dka s \u0161tiricami in brez pre\u0161pricanih ur nisem upala. Super, da sem imela vsaj ta ventil, sedaj razmi\u0161ljam za nazaj. V \u017eivo sem svojo rockovsko naravo \u0161e najbolj iz\u017eivela v svetu njihovih (in drugih) koncertov. Nosim jih v spominu tudi dolgo po tistem, ko so odzveneli njihovi zadnji takti. Salzburg, Dunaj, Ljubljana. Ja, bila sem med tistimi, ki smo leta 2000 strmeli v \u010dlane banda in njihovo ping pong tekmo pred Halo Tivoli le nekaj ur pred koncertom in se nekako zamaknjeni od prijetnega \u0161oka spra\u0161evali, ali resni\u010dno zremo v \u00bbjunake\u00ab nepozabnega MTV-jevega Unplugged, le 2 metra stran od tistega karizmati\u010dnega frontmana, ki nas je kak\u0161ne 3 ure zatem nagovorili s prijaznim, a okornim \u00bbdob\u2019r vje\u010der\u00ab. Tisti ve\u010der nas je z \u017eametnim baritonom bo\u017eal z \u2013 upo\u0161tevajo\u010d liri\u010dni vidik \u2013 te\u017eko prekosljivo rock balado Black<\/em>, in nas s svojimi sobenda\u0161i popeljal v raz\u017eivetost s punkovsko na\u0161pi\u010denimi Porch, Hail Hail<\/em> in Spin the Black Circle<\/em>. In prav ta zanos, drive, koncertni push brez popu\u0161\u010danja mi je bil pri njih vedno tako v\u0161e\u010d, hkrati pa so bili od nekdaj sposobni oddajati neverjetno senzibilnost, ne\u017enost, spevnost, melodi\u010dnost, in harmoni\u010dnost. In prav vse te elemente nosijo vsi njihovi albumi, a najbolj od vseh po mojem prav Ten<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Band, ki je imel poleg glasbene vedno izredno mo\u010dno prezenco predvsem na podro\u010dju zavzemanja za pravice manj\u0161in in \u017eensk, mi je bil blizu tudi ali pa predvsem zato. V svoji naivni glavi si dotlej nisem zami\u0161ljala, da bi se lahko sorazmerno premo\u017eni \u00bbrock mo\u017eakarji\u00ab s so\u010dutjem zavzemali za nekoga, ki ima veliko manj pravic in socialnih ugodnosti. Rock bandi, ki sem jih na glasbeni sceni zaznala pred tem, te komponente niso imeli ali pa je bila veliko manj izra\u017eena.<\/p>\n\n\n\n

A ko sem sli\u0161ala posnetek Vedderja, ki se je na enem od koncertnih odrov zavzemal za enakopravnost \u017eensk v dru\u017ebi in pravico do splava, se mi je to zdelo precej od\u0161pi\u010deno \u2013 mo\u0161ki, rocker, ki se ni bal najbolj od\u0161tekanih \u00bbstage divov\u00ab (s \u010dimer je imela bojda njegova zavarovalnica kar nekaj opravkov), je od nekdaj izkazoval prijaznost in so\u010dutje do manj sli\u0161anih, celo zatiranih. Zato sem do njega od samega za\u010detka gojila globoko spo\u0161tovanje. Da je njegov glas nekaj najbolj unikatnega in lepega v zgodovini rock glasbe, pa verjetno ni potrebno posebej izpostavljati. Njegova barva glasu dejansko bo\u017ea u\u0161esa. Je eden tistih pevcev, ki dosega izjemen glasovni in izrazni razpon, kot besedilopisec pa mi je v\u0161e\u010d, ker v skladbah zaobjema tako socialne stiske kot politi\u010dne malverzacije, hkrati pa je sposoben napisati najbolj srce trgajo\u010de romanti\u010dne izpovedi in se razpisati o svojih notranjih psihi\u010dnih bojih. Kolikokrat smo se kot najstniki prav zato tako zelo zlili z njihovimi besedili. Bi lahko skladbi Alive<\/em> ali Jeremy <\/em>kadarkoli dosegli tako v\u0161e\u010dnost med poslu\u0161alci, \u010de se ne bi v njegovih besedah \u00bbsli\u0161ali\u00ab prav vsi po malem?<\/p>\n\n\n\n

Dandanes si album Ten<\/em> v celoti ne vrtim ve\u010d tako pogosto, prej posami\u010dno skladbo ali dve, pa\u010d tisto, kar mi najbolj rezonira s trenutnim po\u010dutjem. A Ten<\/em> je dejansko eden tistih albumov, ki bodo v moji zbirki veljali za njihov najbolj\u0161i album, pa naj \u0161e toliko ljudi meni, da je v resnici njihov najmanj zanimiv album. Who cares!<\/p>\n\n\n\n

\n