{"id":22708,"date":"2021-02-23T00:07:00","date_gmt":"2021-02-22T23:07:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22708"},"modified":"2021-02-08T04:19:28","modified_gmt":"2021-02-08T03:19:28","slug":"the-rolling-stones-voodoo-lounge","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22708","title":{"rendered":"The Rolling Stones \u2013 Voodoo Lounge"},"content":{"rendered":"\n

The Rolling Stones<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Voodoo Lounge<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Virgin Records, 1994<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Moj spomin na poslu\u0161anje glasbe se\u017ee v precej zgodnje otro\u0161tvo, v \u010dase avtoradiev in (pre)velikih glasbenih stolpov, predvsem je bila to era avdiokaset. V osemdesetih je na slednje prisegala MTV generacija, saj so bile vinilne plo\u0161\u010de nekaj, kar so v svoji mladosti (pa tudi kasneje) vrteli na\u0161i star\u0161i. Kasete smo znucali do konca, marsikatera je na koncu \u00bbvlekla\u00ab, kot smo rekli (recimo, da pa\u010d ni ve\u010d delala tako kot je treba, sicer bi mi najbr\u017e vzelo najmanj celoten prostor tega zapisa, da bi mlaj\u0161i generaciji, ki je zrasla ob platformah za strimanje in YouTubu, pojasnil vse tisto o navijanjih s svin\u010dniki in podobnem), a bile so tudi precej trpe\u017ene. \u010ce so padle na tla, se niso raztre\u0161\u010dile \u2013 in padle so mnogokrat.<\/p>\n\n\n\n

Razbite so bile zgolj \u0161katle, v katerih so bile shranjene. Dokler jih nismo seveda vse pome\u0161ali med sabo. Pa ovitki (artwork) so se radi izgubljali. Povsod. Oh, kolikokrat smo kleli, ko smo odprli \u0161katlo in je bila v njej napa\u010dna kaseta.<\/p>\n\n\n\n

Toliko zgolj za okus in za uvod, saj ne bom pisal o kasetah, temve\u010d o obdobju, ko so kasete nato zamenjali cedeji. Ponudba se je pove\u010dala in kupovati glasbo je bilo ponovno zabavno \u2013 vsaj za nas mulce, ki smo v zadnjih razredih osnovne \u0161ole spoznavali rock in se na kitaro u\u010dili prve akorde. Na gimnazijo se je bilo treba pa\u010d dobro pripraviti. Moja podlaga je bila kar kakovostna in \u0161iroka. Mama naju je z bratom, kot sem namignil \u017ee na za\u010detku, zelo zgodaj vpeljala v svet (predvsem dobre) glasbe. Kaset je bilo doma veliko. Mamin spomin na njeno mladost je tudi nama s Tadejem utiral pot v kakovostne ritme, saj je svojo nekdanjo kolekcijo vinilk dopolnjevala s sodobnimi kasetami. Tako je bila moja prva skupina The Beatles. \u017de v zgodnjih razredih osnovne \u0161ole, pa najbr\u017e tudi \u017ee prej (vedno imam te\u017eavo locirati svojo starost v tistih letih), sva z bratom znala (skoraj) vse komade Beatlov na pamet in to \u0161e preden sva sploh znala govoriti angle\u0161ko. Malo po svoje smo zavijali besede, pa je \u0161lo. Skladba It Won’t Be Long<\/em> je tako postala \u2018euombelonge\u2019 in podobno. Kar \u017eelim s tem zdaj \u017ee precej dolgim uvodom sporo\u010diti, je to, da smo bili doma v zgodnjih letih nekako vsi bolj za Beatle … kot za Stonese. Prvi so bili pa\u010d bolj melodi\u010dni, bolj \u00bbradio friendly\u00ab, drugi pa o\u010ditno za otro\u0161ki okus \u0161e preve\u010d surovi. Vse, kar ni bilo Angie<\/em>, mi ni zvenelo dovolj \u00bbcatchy\u00ab. A vse to se je v kasnej\u0161ih letih spremenilo. Zelo. Saj so mi prav Stonesi svet postavili na glavo.<\/p>\n\n\n\n

Ko sem bil v osnovni \u0161oli (recimo tam od 5. do 8. razreda, pa imejte v mislih, da je bilo to \u0161e pred devetletko), sem vedno z veseljem izkoristil priliko, da se pridru\u017eim glasbeno navdihnjeni mami, ko je rekla, da gre \u00bbdol v Dots Records\u00ab poslu\u0161ati in kupovati cedeje. Dobra prilo\u017enost, da tudi jaz nafehtam za kakega! In Tudi brat je kmalu spregledal mojo taktiko. In tako smo kaj kmalu tam vsi trije viseli s slu\u0161alkami na glavi in poslu\u0161ali albume, ki so jih nosili prijazni prodajalci, sicer glasbeno podkovani muzi\u010darji. Konec koncev se jim je spla\u010dalo, na glasbi se pri nas doma namre\u010d nikoli ni var\u010devalo. Dobro plato se pa\u010d kupi. In cedejke so nam v nekem obdobju vrnile upanje v novo odkrivanje glasbe. To je bilo seveda \u0161e pred omembe vrednim (beri: dovolj hitrim) internetom.<\/p>\n\n\n\n

Neko soboto je bil pri nas doma pri\u017egan MTV. Televizor je bil v dnevni sobi, jaz pa sem se ravno sprehajal po hodniku, ko sem zasli\u0161al hipnoti\u010den ritem bobnov, ki mu je sledil zvok elektri\u010dne kitare, ki ga nisem znal povsem identificirati. Bil je nekje med le\u017eernim, skorajda jebivetrskim in surovo seksapilnim. Stopil sem v dnevno sobo in na zaslonu zagledal \u010drno-bel videospot. V \u010dasu barvitega MTV-ja je izstopal \u017ee po tem. Mick Jagger in Keith Richards sta se kot velikana sprehajala po New Yorku. Pojavil se je napis Love Is Strong<\/em>, spodaj pa Voodoo Lounge<\/em> (1994). Pesmi mi sploh ni bilo treba poslu\u0161ati do konca, ko sem se tam na licu mesta odlo\u010dil, da moram dati Stonesom \u0161e eno prilo\u017enost in da si grem ob prvi prilo\u017enosti kupiti ta album.<\/p>\n\n\n\n

In sem \u0161el. Dobro, v resnici bi moral napisati \u00bbin smo \u0161li\u00ab. A pomembno je, da sem do plo\u0161\u010de pri\u0161el. Doma sem CD previdno vzel iz ovitka, ga vstavil v svoj z basi oja\u010dan glasbeni stolp in navil zadevo do konca, nato pa odprl (in prej obvezno povohal, da sem se zadel s tistim nepozabnim tovarni\u0161kim vonjem po sve\u017eem tisku) knji\u017eico z besedili in fotografijami. \u017de naslovnica me je popolnoma fascinirala. Vse je nekako klapalo. Naslov plate, vizualije, bend, naslovi komadov. Zdelo se mi je, da sem prvi\u010d dojel pojem konceptualnega albuma.<\/p>\n\n\n\n

To je bil pravzaprav moj uvod v dolgoletno raziskovanje te britanske skupine. Zaradi svoje starosti oziroma (bolje) mladosti, sem moral pa\u010d iti v rikverc \u2013 od devetdesetih nazaj. Prav Voodoo Lounge in njegov koncertni naslednik Stripped<\/em> sta me popeljala na nepozabno vo\u017enjo, ki so mu sledili \u0161e (precej bolj\u0161i) albumi, od Let It Bleed<\/em> do Exile On Main Street<\/em>. \u00bbI was hooked\u00ab, bi rekli Angle\u017ei. Posledi\u010dno sem za\u010del raziskovati tudi blues, country, folk, soul, r’n’b, glam rock, punk in druge \u017eanre. Tisti usodni \u00bbklic\u00ab iz televizorja v dnevni sobi mi je pravzaprav odprl vrata tudi v to, da sem prvi\u010d v roke prijel kitaro in se lotil pisanja.<\/p>\n\n\n\n

Voodoo Lounge nikoli ne bo mejna plo\u0161\u010da Rolling Stonesov, ki so do leta 1994 oziroma \u0161e kak\u0161no desetletje ali dve prej, svetu \u017ee dokazali, kdo so in kaj predstavljajo, \u010detudi je manj znano dejstvo, da je prav ta album edini, ki je prejel grammyja za najbolj\u0161i rock album. Stonesi imajo (sme\u0161no) pravzaprav zgolj tri grammyje, a to je \u017ee druga zgodba.<\/p>\n\n\n\n

A Voodoo Lounge vseeno predstavlja nekak\u0161en manj\u0161i comeback po samostojnih albumih Jaggerja in Richardsa in predvsem to, da so se Stonesi ponovno zna\u0161li v eri revivala kitarske glasbe, v kateri so se po sintetiziranih osemdesetih ponovno po\u010dutili nadvse udobno.<\/p>\n\n\n\n

Poleg uvodne in najbolj izpostavljene Love Is Strong je na plo\u0161\u010di kar nekaj dobrih skladb. Rockersko himno You Got Me Rocking<\/em> denimo \u0161e danes redno igrajo na koncertih, a mene so v resnici takrat bolj pritegnile bolj umirjene, poglobljene stvaritve, kot so Moon Is Up<\/em>, New Faces<\/em>, Out Of Tears<\/em>, Blinded By Rainbow<\/em>s, The Worst<\/em> ter Thru and Thru<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Te\u017eko bi rekel, kdaj sem si Voodoo Lounge nazadnje zavrtel in lagal bi, \u010de bi rekel, da si ga \u0161e vedno kdaj predvajam. A zame je bil mejni in kot tak bo ostal \u2013 moj album.<\/p>\n\n\n\n

\n