{"id":22728,"date":"2021-02-25T00:01:00","date_gmt":"2021-02-24T23:01:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22728"},"modified":"2021-02-24T18:55:28","modified_gmt":"2021-02-24T17:55:28","slug":"jesenska-sonata","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22728","title":{"rendered":"Jesenska sonata"},"content":{"rendered":"\n

V \u010dasu na\u0161e in va\u0161e mladosti za najstnika ni bilo delikatnej\u0161e teme, kot je glasba. \u010ce si hotel koga dobro pomarinirati v koktajlu adrenalina, noradrenalina in kortizola, je bil recept enostaven: samo vpra\u0161al si ga \u00bbKva pa ti kej poslu\u0161a\u0161?\u00ab Tudi najbolj zaletavi so na to vpra\u0161anje odgovarjali premi\u0161ljeno, kot da je od tega odvisen rezultat na jesenskem popravnem izpitu iz matematike. Na kocki ni bilo malo: \u010de si s kulsko-frajerskim odgovorom nismo v hipu okrog sebe zgradili potemkinovega vesolja, v katerem smo zasijali kot nekdo, ki pono\u010di lovi signal radia Luksemburg, podnevi pa nabavlja plo\u0161\u010de v Londonu, smo tvegali vse, kar je \u0161telo: ne samo, da bomo, o\u017eigosani kot zahojeni kmetavzarji, zdrsnili na dno vseh barometrov priljubljenosti in frajerskosti ter dokon\u010dno zapravili vse adute, s katerimi bi se lahko pribli\u017eali Njej. \u0160e ve\u010d: grozilo je tudi, da se bo razkrilo, kako se pri nas doma pa\u010d ne hodi v London, ampak prisega na govejo juho, smeje Vinku \u0160imeku, gleda Ko\u0161nikovo gostilno, navija za Kri\u017eaja, \u017eivi na gasilskih veselicah, kulturne polemike pa se razplamtijo ob dilemi, ali so bolj\u0161i Avseniki ali Slaki. Ne, gradnja potemkinovega vesolja ni bila preprosta: zahtevala je, da skrijemo vse, kar nismo.<\/p>\n\n\n\n

Ko sem po koncu prvega letnika prejel vabilo na obletnico valete, sem takoj vedel, kaj me \u010daka. To zoprno vpra\u0161anje. Nekaj ceremonialnih objemov in fraz, nato pa bo me gotovo kdo pobara, takole mimogrede, \u00bbkaj pa ti kej poslu\u0161a\u0161\u00ab. Jaz, \u0161e vedno \u017eive\u010d v klenem okolju nedeljskih \u010destitk in pozdravov, pa bom spet le nemo\u010dno jecljal. A predal se nisem: pikniku se resda ni dalo izogniti, prav tako ne vpra\u0161anju, lahko pa se dobro pripravim, sem razmi\u0161ljal. Ne bodi len sem za pomo\u010d prosil Renata, srednje\u0161olskega so\u0161olca, za katerega se je \u2013 zaradi zbirke vinilnih plo\u0161\u010d aleksandrijskih razse\u017enosti \u2013 dejansko zdelo, da pono\u010di poslu\u0161a Luksemburg, podnevi pa hodi v London. Ni bil zaman moj najljub\u0161i so\u0161olec: ko sem mu razodel, v kak\u0161ni zagati sem, mi je jadrno napisal plonk listek z imeni bandov, za name\u010dek pa posnel \u0161e kasete z njihovim \u00bbbest offom\u00ab, \u010de\u0161, \u00bbNi ti treba lagati!\u00ab Led Zeppelin, Black Sabbath, Jethro Tull, Deep Purple, Emerson, Lake & Palmer, Rainbow, Uriah Heep, Gary Moore \u2026 \u00bbS tem ne more\u0161 zgre\u0161iti,\u00ab me je hrabril, ko sem odhajal na obletnico. Ni se motil. Ko so se me lotili s \u00bbKva pa ti zdej kej puslu\u0161a\u0161?\u00ab, sem hladen kot rumkola, s katero smo zalivali spomine na osnovno\u0161olske lumparije, na\u0161teval imena bendov in poznavalsko dodal \u0161e nekaj hitrih opazk o tem, kaj je \u00bbbolj drek\u00ab in kaj \u00bbseka\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

S tem plonk listkom sem si zgradil trdno potemkinovo vesolje tudi za naprej: vse firbce, ki so s tem vpra\u0161anjem preverjali moj socialni status, sem zlahka impresioniral ali \u0161armiral (odvisno od spola). Pravzaprav vse la\u017eje \u2013 plonk listek se je staral kot vino. Ni pa se z leti postaralo moje nelagodje: \u010deprav sem \u017ee imel glasbo, ki mi je prirasla k srcu, sem \u0161e zmeraj raje uporabljal plonk listek ali hipne domislice. See you later, aligator ali Highway to Hell sem, na primer, duhovi\u010dil, ko smo se neko\u010d v prijateljski dru\u017ebi pogovarjali, katere pesmi naj se vrtijo na na\u0161ih pogrebih. O pesmi, ki bi si jo res \u017eelel in zaradi katere sem novosadsko ulico Dositejevog prehodil ve\u010dkrat kot katerokoli ulico v resni\u010dnosti, pa nisem \u010drhnil ne bev ne mev. Bo \u017ee pri\u0161el pravi \u010das, sem se tola\u017eil.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e najbolj me je pred meseci stisnilo v kot vabilo revije Nova Muska, naj napi\u0161em zgodbo o svojem najljub\u0161em albumu. \u0160it, me je zaskrbelo: \u010de povem po resnici, izpadem kot zadnji kmetavz. Si lahko to privo\u0161\u010dim? Ne bi raje spet ponudil kaj z Renatovega plonk listka? Saj se ne bi lagal, te skupine so mi prirasle k srcu? Njihovega vabila sem se znebil z vselej priro\u010dnim izgovorom, da prispevek napi\u0161em takoj, ko bom \u00bbimel \u010das\u00ab. Bo \u017ee pri\u0161el pravi \u010das, sem se tola\u017eil. V\u010deraj je pravi \u010das pri\u0161el. Od\u0161el je \u0110or\u0111e Bala\u0161evi\u0107.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
vir: www.balasevic.com\/galerije\/ <\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Kot vse Bala\u0161evi\u0107eve balade se je tudi ta zgodba za\u010dela na mo\u010d vsakdanje. Konec srednje \u0161ole sem v tedanji Delavski knji\u017enici brskal med cedeji. Roka mi je naklju\u010dno zastala na enem od njih. Bala\u0161evi\u0107. Ok, zakaj ne. Vzel sem ga, skupaj \u0161e z nekaterimi drugimi cd-ji, o katerih danes ne vem ve\u010d ni\u010desar, ga doma vstavil v cd-predvajalnik in pritisnil na play. \u00bbEkspresni vlak za Pariz: Pula, Trst, Milano, Torino, Grenoble, Pariz, polazi sa \u010detrnaestog\u2005kolosjeka,\u2005drugi peron lijevo.\u2005Ponavljamo \u2013 ekspresni vlak za Pariz:\u2005Pula, Trst, Milano, Torino, Grenoble, Pariz, polazi sa \u010detrnaestog kolosjeka, drugi peron lijevo \u2026\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Drugo je zgodovina. Takrat, pred tridesetimi leti, sem se usedel na ta vlak in \u0161e zmeraj potujem na njem. \u010ceprav sem ne\u0161tetokrat prehodil to pot; \u010deprav poznam vse pesmi in besedila na pamet (tudi vejice in pike); \u010deprav ga poslu\u0161am vsak teden, mesec, leta in desetletja, z \u00bbekspresnim vlakom za Pariz\u00ab vedno znova odkrivam nove kraje na zemljevidih svojih ob\u010dutij. Kljub temu pa sem vse do zdaj ostajal tiho, kadar sem bil vpra\u0161an, kaj poslu\u0161am; pri tem pa \u0161e zdale\u010d nisem (bil) osamljen. A odgovor, zakaj veliko obo\u017eevalcev Bala\u0161evi\u0107a ne razgla\u0161a javno in zakaj raje uporablja \u00bbplonk listek\u00ab, ni enostaven. In ne samo en.<\/p>\n\n\n\n

Del nasprotovanja je mogo\u010de razlo\u017eiti preprosto: po razpadu skupne dr\u017eave so se nekdanje republike iz kalilnic bratstva in enotnosti spremenile v nacionalisti\u010dne petrijevke: v njih je uspevalo zgolj tisto, kar je slu\u017eilo materializaciji mitov o tiso\u010dletnem snu in ve\u010dnih ognji\u0161\u010dih, vrednote, ki so spodbujale prijateljstvo, mir in sodelovanje med narodi, pa so bile potisnjene v zaodrje. Ta vrednostni salto mortale in razpad Jugoslavije je Bala\u0161evi\u0107 do\u017eivljal osebno \u2013 kar je zajedljivo izpovedoval tudi v intervjujih in na koncertih. Ko je spoznal dogajanje bolj celostno in se je glava ohladila, je svoje besede iskreno ob\u017ealoval ter se za njih ve\u010dkrat javno opravi\u010dil: \u201cSlovenija me je osramotila s svojo neverjetno dobroto. Ko so se vsi obrnili proti meni, sem bil pri vas vedno dobrodo\u0161el, tudi v najte\u017ejih trenutkih. Ljudje so mi v Sloveniji ponudili pomo\u010d. Uredil sem lahko stvari v svoji glavi.\u201d (Val 202, 2011). Pri mnogih mu to ni pomagalo: celo po smrti ga javno blatijo tako, da njegov izjemni opus in mirovni\u0161ki anga\u017ema kr\u010dijo na teh nekaj zare\u010denih besed. Bala\u0161evi\u0107 je to slutil. V Uspavanki za de\u010daka<\/a> je napovedal, da se bo po njegovi smrti marsikaj natolcevalo: \u00bbPri\u010da\u0107e ti o plovidbi, \/ ti \u0161to nisu sidro digli. \/ \u0160ta sam za njih neg\u2019 ukleta \u0161ajka? \/ Tvrdi\u0107e, sa zlobnim sjajem, \/ da sam drhtao pred zmajem. \/ Gledali su oni iz prikrajka.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

A to ne pojasni, zakaj se tak poredko hvalimo z njim. Za obstranca je, recimo, veljal tudi v svojem svojem naravnem okolju, med yu-rockerji. Na rob ga je potisnil politi\u010dni anga\u017ema, ki je med pravovernimi rockerji vselej veljal za nekaj trivialnega. Politika je v najbolj\u0161em primeru slu\u017eila le kot odsko\u010dna deska za obe\u0161enja\u0161ke \u0161tose, sicer so se nad njo zmrdovali. Ko se je Bala\u0161evi\u0107 izstrelil v glasbeno orbito z anga\u017eirano pesmijo Ra\u010dunajte na nas<\/a>, mu tega nikoli niso mogli ne oprostiti ne pozabiti. Obveljal je za re\u017eimskega \u2013 huj\u0161e etikete v rockerskem svetu ni mogo\u010de prilepiti. S sebe je ni mogel spraskati do zadnjih dni, pa \u010deprav je \u010das ironi\u010dno pokazal, da nas je bolj kot Bala\u0161evi\u0107ev politi\u010dni anga\u017ema stalo njihovo vihanje nosu: \u00bbSkrajna posledica tak\u0161nega obna\u0161anja, naivnega in romanti\u010dnega, so odprta vrata za slabe, podkupljive, zle, nesposobne in ambiciozne ter zaprta vrata za kakr\u0161no koli vrlino,\u00ab je v Sedmi republiki, esejisti\u010dni knjigi o razpadu yu-rock scene, opozoril hrva\u0161ki publicist Ante Perkovi\u0107.<\/p>\n\n\n\n

Motili so se \u0161e v ne\u010dem; Bala\u0161evi\u0107, razen deloma v \u010dasu SFRJ, ni bil re\u017eimski \u010dlovek. Nasprotno: redko kateri glasbenik na prostoru nekdanje SFRJ je bil tako kontroverzen in subverziven. A \u0161e najmanj zaradi svojega pogumnega upiranja prosta\u0161tvu, nacionalizmom, vojnam, lokalnim gazdam, potvarjanju zgodovine, neumnosti \u2026 Vse to \u0161teje, a najbolj uporni\u0161ki je bil na ravni, ki nas najpogosteje zatira, hkrati pa je to najmanj vidno \u2013 v intimni sferi. In to je klju\u010dno \u2013 zaradi tega smo ga zatajili kot Cankar svojo mater. Ne zaradi politike, nacionalizma, nerodnih izjav, nenaklonjenega \u010dasa \u2026 Ne. Kdor je kdaj sli\u0161al Dunjo<\/a>, Pri\u010do o Vasi Lada\u010dkom<\/a>, Lepo protino h\u010der<\/a>, Jednom<\/a> \u2026, ve, da je vsaka njegova balada zami\u0161ljena kot \u010dustvena mi\u0161nica; naj se za\u010dne \u0161e tako nedol\u017eno, slutimo, nas nekje v zasedi \u010daka emocionalna gverila \u2013 udarila bo iznenada in brez usmiljenja. Kdor je bil kdaj na njegovem koncertu, ve, da jih je zasnoval kot kot \u010dustvene vlakce smrti \u2013 na njih smo se smejali, kri\u010dali, jokali, peli v en glas, peli z neznanci \u2026 Odgovor je na dlani: Bala\u0161evi\u0107 je bil naprej in predvsem \u010dustvo. Odgovor, zakaj se z njim nismo odkrito pona\u0161ali, je tako enak odgovoru na vpra\u0161anje, zakaj tudi sicer skrivamo svoja \u010dustva. Kdo jih ne bi: na razpotju starega patriarhalnega sveta, v katerem se ni smelo vznemirjati z \u017ealostjo, obupom, \u0161ibkostjo \u2026, in novim neoliberalnim svetom, ki v vsakem trenutku zahteva realiziranega, nasmejanega in nasploh sre\u010dnega posameznika (\u010de ne, pa je to signal, da je s posameznikom nekaj narobe), je vsa \u010dustva najbolje zamaskirati v jokerski nasmeh. Bala\u0161evi\u0107 je bil utele\u0161eno \u010dustvo, ta pa smo na Slovenskem vajeni skrivati kot ka\u010da noge. Tudi panonskega mornarja smo zato zaprli v omaro. Razen enkrat na leto, ko smo se javno zbrali na koncertu, na katerem je na\u0161im \u010dustvom ponudil azil: tam smo si lahko privo\u0161\u010dili, da odvr\u017eemo vsa potemkinova vesolja, v katera smo odela svoja \u010dustva, in si polno dovolili za\u010dutiti svojo salamensko \u010dlove\u0161kost. Za trenutek smo si lahko privo\u0161\u010dili priznanje, kako so otro\u0161ke sanje le \u0161e opomniki, kje vse smo pogrnili; dopustili, da na\u0161a \u017eivljenja za hip ne zgledajo ve\u010d kot FB-zid: potarnali, da bi na\u0161a \u017eivljenja, prosto po nesre\u010dni Fatine, morala biti precej druga\u010dna od pekla, ki ga pre\u017eivljamo; se ob pogledu na mno\u017eico tola\u017eili, da v na\u0161ih de\u017eelah, kjer se zastave pred predsedni\u0161ko pala\u010do menjajo hitreje kot spodnje hla\u010de, vendarle obstaja tudi trajnej\u0161a domovina; in, ne nazadnje, priznali smo si, da je vse to normalno in da je zato, vsaj na tem koncertu, normalno biti normalen. Z metaforo: ta ve\u010der nam je bilo dovoljeno pojesti cel kozarec nutele le z \u017elico in naenkrat. Ni zdravo, ni lepo, ni zrelo, ni se za hvalit \u2026 je pa \u010dlove\u0161ko.<\/p>\n\n\n\n

Bala\u0161evi\u0107 je bil dvakraten upornik: v svetu, v katerem je neuspeh najte\u017eje prekletstvo, je igral na karto luzerja, hkrati pa je spolirano podobo sre\u010dnega sveta praskal z javnimi manifestacijami \u017ealosti, obupa, \u0161ibkosti, nepopolnosti in kar je \u0161e \u010dlove\u0161kega. Maneken \u017ealosti je iz \u010dlove\u0161ke bole\u010dine naredil znanost in pokazal, da ni ni\u010d bolj genialnega, kot je povpre\u010dje. Arhetip balkanskega \u010dloveka, katerega smisel in modus operandi je neutola\u017eljivo in dramati\u010dno objokovanje izgubljene ljubezni po lokalnih gostilnah (\u010de sodimo po najve\u010djih uspe\u0161nicah), je o\u010distil razbijanja kozarcev, lepljenja nem\u0161kih mark na \u010delo in udarjanja z glavo v zid ter ga s panonsko melanholijo estetiziral v ganljive zgodbe. Ohranil je le bistvo, in sicer idejo, kako so vsi sre\u010dni trenutki v \u017eivljenju pravega Balkanca le odve\u010dno \u010dakanje na \u2013 and now the moment we\u2019ve all been waiting for \u2013 neizmerno trpljenje, ker smo od sebe grobo odgnali edino bitje, ki smo ga kdaj koli bili sposobni ljubiti. \u017de zato si za\u010duti globoko spo\u0161tovanje.<\/p>\n\n\n\n

Bala\u0161evi\u0107 je umrl. \u017div ostaja le \u0161e v na\u0161i zavesti, popoln kot film Ko to tamo peva \u2013 tako kot se zdi, da je v tem filmskem zrcalu \u010dlove\u0161ke banalnosti vsaka replika antologijska, se zdi, da je tudi v Bala\u0161evi\u0107evem opusu vsaka pesem klasi\u010dna. Kar koli re\u010demo, kar koli zapojemo, ne moremo zgre\u0161iti.<\/p>\n\n\n\n

Za konec. Z njim naj bi dokon\u010dno umrla tudi Jugoslavija, trdijo nekateri. \u010ce to dr\u017ei, potem je Jugoslavija kot Bala\u0161evi\u0107ev Vasa Lada\u010dki: ne more tolikokrat umreti, kot ga mi lahko o\u017eivimo in ponovno do\u017eivimo. Je pa verjetno z njegovo smrtjo dokon\u010dno pokopana ideja o kulturnem prostoru, ki bi spet omogo\u010dal razpirati krila izven nacionalisti\u010dnih kletk, v katere smo zaprti zadnja tri desetletja (zdaj\u0161nja policijska ura je ob tem navaden hec). Ideja, da bi ta kulturni prostor kak\u0161nemu novemu klincu \u0161e kdaj nudil tak\u0161no odsko\u010dno desko, kot jo je Bala\u0161evi\u0107u (ali \u0160erbed\u017eiji, Laibachu, Darku Rundeku, Miru Furlan, Goranu Bregovi\u0107u \u2026), se zdi le \u0161e plod nevarnega uma. Sprejmimo, kar se ne da spremeniti: Gospod nam igra jesensko sonato. Brez Bala\u0161evi\u0107a se je ob\u010dutek, da smo tu le zaradi ravnote\u017eja med zvezdami, okrepil, krhko ravnote\u017eje pa \u0161e bolj zamajalo.<\/p>\n\n\n\n

\u010cas je, da odvr\u017eemo plonk listke.<\/p>\n\n\n\n

\n