{"id":22810,"date":"2021-06-03T12:51:31","date_gmt":"2021-06-03T10:51:31","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22810"},"modified":"2021-06-04T10:49:39","modified_gmt":"2021-06-04T08:49:39","slug":"bob-dylan-highway-61-revisited","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22810","title":{"rendered":"Bob Dylan \u2013 Highway 61 Revisited"},"content":{"rendered":"\n

Bob Dylan<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Highway 61 Revisited<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Columbia Records, 1965<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Bob se nas usmili!<\/strong><\/p>\n\n\n\n

O Dylanovi plo\u0161\u010di Highway 61 Revisited<\/em>, romanjih za mojstrom in njegovi sveti jezi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Strmim v fotografijo, ki jo je iz \u0161katle potegnila \u017eena: koprska gimnazija v \u00bbna\u0161ih \u010dasih\u00ab. Rumeno pro\u010delje. In vhodna vrata, obkoljena z grafiti. Najve\u010dji sporo\u010da, da je treba \u00bbfuck the rules\u00ab, zraven je nekdo dodal, da je nekdo drug \u00bben velik brus\u00ab, spodaj pi\u0161e \u00bbbutt\u00ab, okrog je \u0161e nekaj nedoumljivih \u010da\u010dk \u2026<\/p>\n\n\n\n

Danes je pro\u010delje prav tako rumeno, a pusto, nepopisano, sterilno. Prazno, a \u0161e kako zgovorno. Ga gledam vsak dan, med bicikliranjem na uredni\u0161tvo Primorskih novic. V\u010dasih \u0161vignem tudi \u010dez Muzejski trg, kamor smo jo v \u00bbna\u0161ih \u010dasih\u00ab radi mahnili med glavnim \u0161olskim odmorom. Pa ne v muzej, ampak v glasbeno trgovinico Gong. Niti te ni ve\u010d, \u017ee dolgo je ni ve\u010d, na njenem mestu zdaj domuje pisarna univerzitetnega in\u0161tituta.<\/p>\n\n\n\n

Tja sem nekega son\u010dnega dne \u2013 vsaj v spominu sije sonce \u2013 odkorakal s so\u0161olcema Petrom in Vidom. In s kartico, na kateri sem \u017ee imel devet \u0161tampiljk in samo \u0161e en prazen kvadratek. Po desetih nakupljenih cedejih si v Gongu dobil pravico do brezpla\u010dnega cedeja v povpre\u010dni vrednosti dotlej nakupljenih. Kateri bo deseti, ki bo dovr\u0161il niz, sem \u017ee vedel. The Rolling Stones, koncertni Stripped<\/em>. Pri brezpla\u010dnem nagradnem pa se je zataknilo. Brskal sem med ponudbo in se posvetoval tako s so\u0161olcema kakor s prodajalcema, prekaljenima ma\u010dkoma. (Morda ne bo odve\u010d hitro pojasnilo za mlaj\u0161e rodove: to so bili \u0161e \u010dasi, ko smo glasbo nabavljali pri zara\u0161\u010denih vede\u017eih, odli\u010dno so poznali tako opuse posameznih muzikantov kakor tudi okus rednih kupcev, nakar so se poslovili, nasledili so jih druga\u010dni, eden si je lepega dne na \u017ee dodobra skr\u010denem glasbenem oddelku supermarketa celo drznil vpra\u0161ati, kako se \u010drkuje Dylan.)<\/p>\n\n\n\n

Nazaj v Gong \u00bbna\u0161ih \u010dasov\u00ab! Brskam, i\u0161\u010dem, izbiram. Listam po ponudbi, oko drsi po cedejih, vpetih v ogrodja, v tesno trgovinico ujeto glasbeno vesolje mi kovinsko tleska pod prsti \u2026 Nakar se roka ustavi. Bob Dylan: MTV Unplugged<\/em>. Izgovorim, pripomnim, da so tega Dylana zadnji\u010d v dokumentarcu po televiziji hvalili celo Beatli, se pridu\u0161ali, kako krasen da je in kako klju\u010dno je vplival nanje, jim pokazal, kako zveni dobra, odli\u010dna pesem, z zgledom izbolj\u0161al njihova besedila. So\u0161olec Vid pristopi, prikima: ja, on je baje dober, kar vzemi ga. Udarim po pultu: evo, zastonj bo Dylan, prosim in hvala!<\/p>\n\n\n\n

\u017de med poukom kradoma kukam na cedeja, po \u0161oli pa podrobneje na avtobusni postaji (niti te ni ve\u010d, zdaj tam raste lepa \u010detica dreves, z betonom obdanih \u010drnih istrskih hrastov). Opazim, da imajo Stonesi in Dylan vsak na svojem koncertnem albumu isto pesem: Like a Rolling Stone<\/em>. Doma v glasbeni stolp najprej vtaknem Micka, Keitha in tovari\u0161ijo. Uvodni eksploziji s Street Fighting Man<\/em> sledi pesem, ki \u2013 o, glej glej, kaj pi\u0161e v opombi \u2013 kljub tako sorodnemu naslovu ni stonesovska, ampak Dylanova. Krepka izvedba, izvrstna, melodi\u010dna, kar ponese te. S so\u0161olcem Petrom \u2013 Vid se je debelo uro prej poslovil od naju, voza\u010dev iz zakotnih Brkinov \u2013 sogla\u0161ava: odli\u010dno pet! Hitro vtaknem \u0161e Dylana. Da sli\u0161iva original. Strese naju. Po moji sobi se razleze grozen glas. Nosljajo\u010d, hripav, nekako cmerav. Krem\u017eim se, medtem ko Peter lista po knji\u017eici. Pripomni, da se ta tip sploh ne dr\u017ei lastnega besedila, tu in tam zapoje \u2013 \u010de temu smemo re\u010di petje \u2013 druga\u010de, ne kakor je natisnjeno.<\/p>\n\n\n\n

Zami\u017eim, tu in zdaj, med pisanjem, pa v spomin ne zmorem priklicati trenutka, v katerem sem Dylana vrnil v glasbeni stolp, mu dal \u0161e eno \u0161anso. In \u0161e eno. Ne, ni bila ljubezen na prvi posluh. Po\u010dasi se je za\u017erl vame. Nekaj je k temu vsekakor pripomoglo obiskovanje koprskega Mladinskega kulturnega centra (MKC), ki ga je vodil Marko Brecelj. Moje zato\u010di\u0161\u010de je bila predvsem tamkaj\u0161nja glasbena poslu\u0161alnica, kjer Iztok Krko\u010d ni bil samo predvajalec in izposojevalec dobre in odli\u010dne muzike, marve\u010d tudi svetovalec, poslu\u0161alec, terapevt \u2026 Potem ko sem se v zvezek vpisal pod zaporedno \u0161tevilko 1883 (letnica Mussolinijevega rojstva, hudi\u010da!), sem si izposodil dva zaboj\u010dka, li\u010dni kartonasti \u0161katli: pod naslovom The London Years<\/em> so bile zbrane singlice Stonesov iz \u0161estdesetih let, pod naslovom Biograph<\/em> pa prerez Dylanovega opusa, me\u0161anica uspe\u0161nic, koncertnih posnetkov in manj znanih ali sploh prvi\u010d izdanih komadov. Za povrh mi je Iztok svetoval cede The Best of Bob Dylan<\/em>. Nekaj obiskov zatem se je med pogovorom o Dylanu \u2013 ki ti je postal \u017ee zelo v\u0161e\u010d \u2013 popraskal po bradi, se obrnil k policam in iz lepo poravnane vrste potegnil enega: \u00bb\u010ce ti je v\u0161e\u010d Dylan, ti bo morda tudi ta mo\u017e.\u00ab <\/em>Na dolgo\u010dasni, pusti, bledo rumenkasti naslovnici je s \u010drno-bele fotografije zami\u0161ljeno zrl dolgo\u010dasen, pust mo\u017eakar v elegantni obleki, docela druga\u010den od dolgolasih rokerjev. Leonard Cohen: Greatest hits<\/em>. Prvi vtis je popravil \u017ee s prvimi kitarskimi takti in z verzi: \u00bbSuzanne takes you down to her place near the river …\u00ab<\/em>  <\/p>\n\n\n\n

Skozi glasbeni stolp je \u0161lo veliko dobre, odli\u010dne muzike, ve\u010d let so tam kraljevali Beatli, potem pa se po\u010dasi umikali Bobu. Bitka seveda ni bila pravi\u010dna: prvi so \u017ee zdavnaj zaokro\u017eili svoj veli\u010dastni opus (no, Paulove albume sem v Gongu kupoval, ampak to ni isto, itak), drugi je svojega \u0161e zmeraj gradil, za povrh je redno nastopal, na leto nanizal po sto koncertov. In \u0161e pomembneje, klju\u010dno: vseskozi je spreminjal, sve\u017eil svoje stare pesmi, jim spreminjal tako melodijo kakor besedilo. To sem prvi\u010d opazil med poslu\u0161anjem akusti\u010dnega koncertnega MTV Unplugged, <\/em>zaboj\u010dka Biograph<\/em> in zbirke The Best Of<\/em>. Na njih je bilo ve\u010d skladb istega naslova, a povsem razli\u010dnega zvena. Poslu\u0161al sem jih spet in zopet in znova, prikimaval in odkimaval, te\u017eko verjel, da imam opravka s samo enim glasbenikom, to je vendar \u010dlovek 1001 glasu \u2026 \u0160ele pozneje sem bral, kako so se fanovski fundamentalisti zgra\u017eali, pljuvali po albumu MTV Unplugged<\/em>, \u010de\u0161 da mojster nanj ni uvrstil priredb starega folka in bluesa, ki jih je nekaj let poprej ujel na dva studijska albuma. Da je MTV Unplugged<\/em> preve\u010d hitovski. Naj bo, naj. Tu sem prvi\u010d sli\u0161al izvrstne pesmi, tudi tri s plo\u0161\u010de, ki sem jo poiskal \u0161ele pozneje in ki se je zavihtela na vrh vseh lestvic, nikakor ne samo mojih. Tja jo postavljajo tudi najve\u010dji. Pred njegovim tr\u017ea\u0161kim koncertom sem se zna\u0161el v avtodomu danes \u017ee pokojnega Johnnyja Winterja, virtuoznega teksa\u0161kega kitarista, nenavadnega mo\u017ea, tetoviranega pali\u010dnjakastega albina, ki je \u017ee zdavnaj posnel najslavnej\u0161o izvedbo hitrega elektri\u010dnega bluesa Highway 61 Revisited. <\/em>Tam, v avtodomu za tr\u017ea\u0161kim teatrom, mi je v intervjuju povedal, da je istoimenska Dylanova plo\u0161\u010da zanj najbolj\u0161i album vseh \u010dasov. Ni\u010d nisem pritiskal nanj, Johnny je to vedel, \u0161e preden sem se rodil.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vedel je \u0161e nekdo \u2026 <\/em>Gospa Adele Springsteen se je son\u010dnega poletnega dne leta 1965 nekoliko mo\u010dneje oprijela volana in za hip zadr\u017eala dih. Na newyor\u0161ki radijski postaji WMCA so mo\u010dno udarili bobni, po hipnem zastoju pa je iz zvo\u010dnikov butnil \u0161estminutni cirkus glasbe in besed, kakr\u0161nega svet \u0161e ni bil sli\u0161al. \u00bbPa saj ta poba sploh ne zna peti!\u00ab je vzkliknila gospa Springsteen in pogledala 15-letnega sina na sede\u017eu zraven. \u00bbKaj pa ti je, Bruce?!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Fant, ki je dve leti prej v lokalni zastavljalnici za 18 dolarjev kupil svojo prvo kitaro, je nemo strmel v radijski sprejemnik. \u00bbVedel sem, da moja mama nima prav,\u00ab bo debeli dve desetletji pozneje povedal \u010dlovek, ki je rokenrolu povrnil bli\u0161\u010d. \u00bbVedel sem, da poslu\u0161am najmo\u010dnej\u0161i glas, kar sem jih kdaj sli\u0161al. Bil je suh, zvenel je nekako mladostno in zrelo hkrati.\u00ab Dodal bo, Bruce: \u010de je Elvis osvobodil na\u0161a telesa, potem je ta, ki je poletje 1965 razgrel s skladbo Like a Rolling Stone, osvobodil poslu\u0161al\u010devega duha.<\/p>\n\n\n\n

9. maja 1965, slabe tri mesece preden je butnil ob mladega Brucea, je 24-letni Robert Allen Zimmerman, znan kot Bob Dylan, sklenil samostojno akusti\u010dno turnejo po Angliji. Turnejo, med katero je z nosljajo\u010dim glasom prepeval tako svoje starej\u0161e pesmi o gnili dru\u017ebi, rasizmu in \u010dasih, ki se spreminjajo, kakor tudi novej\u0161e o intimnej\u0161ih radostih in tegobah. Na tiskovnih konferencah je grobo obra\u010dunaval z ni\u010d hudega slute\u010dimi britanskimi novinarji, med prostim \u010dasom pa tolkel po pisalnem stroju in nizal nadrealisti\u010dne vtise, ki so \u0161ele leta 1971 iz\u0161li v modernisti\u010dnem romanu Tarantula<\/em>. Nekega dne je med tovrstnim plavanjem v toku zavesti nenadoma za\u010del bljuvati strupene besede, polne mr\u017enje do vseh tistih, ki \u017eivijo v vato ovito \u017eivljenje. Ko je v svoji ko\u010di v Woodstocku, ki jo je najel od Petra Yarrowa iz skupine Peter, Paul and Mary, sedel za pianino, je pod njegovimi prsti zazvenel refren Valensove uspe\u0161nice La Bamba<\/em>. Po\u010dasi, po\u010dasi, \u0161e po\u010dasneje. Refren je bil vse bolj in bolj umirjen. In trije akordi so nekje v zraku ujeli besede \u00bbhow does it feel\u00ab … Kako se ti zdi, zdaj ko si \u010disto sama? Zdaj, ko ne ve\u0161, kje je tvoj dom? Zdaj, ko te nih\u010de ne pozna? Zdaj, ko oku\u0161a\u0161, kako je biti potepuh? Dylan v izklesanem refrenu, polnem dolgih in kot britev ostrih samoglasnikov, v kot spravi neimenovano \u017eensko, o\u0161abno razvajenko, ki je svoj\u010das klate\u017eem metala drobi\u017e in presli\u0161ala opozorila, naj se pazi, saj bo kmalu na umazan tlak tre\u0161\u010dila tudi sama.<\/p>\n\n\n\n

\n