{"id":22876,"date":"2021-07-19T04:10:00","date_gmt":"2021-07-19T02:10:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22876"},"modified":"2021-07-18T14:11:02","modified_gmt":"2021-07-18T12:11:02","slug":"the-who-live-at-the-isle-of-wight-festival-1970","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22876","title":{"rendered":"The Who \u2013 Live at the Isle of Wight Festival 1970"},"content":{"rendered":"\n

The Who<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Live at the Isle of Wight Festival 1970<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Columbia Records, 1996<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Bil sem \u0161e zelen osnovno\u0161olec, ko sem pri sosedih v bloku na televiziji prvi\u010d slu\u010dajno videl film Tommy. Ta glasbeni film, posnet po istoimenski rock operi The Who, izdani leta 1969, me je o\u010ditno pritegnil s svojo kaoti\u010dnostjo in bizarnostjo, tako da so se je v moj spomin za vedno vtisnile podobe Rogerja Daltreya, ki te\u010de iz pogori\u0161\u010da zabavi\u0161\u010dnega parka na goro in dvigne roke v son\u010dnem vzhodu ob spremljavi fantasti\u010dnega in veli\u010dastnega glasbenega finala.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj let kasneje, ko za\u010dne mladega \u010dloveka zanimati glasba, mi je pot v zgodovino rocka odprl sosed s svojo zbirko plo\u0161\u010d. Enkrat mi je v roke porinil \u010drno plo\u0161\u010do z obrazom in velikim napisom Tommy: Original Soundtrack<\/em>. Ko sem doma poslu\u0161al to \u010dudo, sem se spomnil tistega norega filma, ki sem ga gledal nekaj let pred tem. Prebral sem celotni ovitek in izvedel, da za vsem tem \u010dudom stoji bend, ki se mu pravi The Who.<\/p>\n\n\n\n

V srednji \u0161oli v Celju, ob zaklju\u010dku prej\u0161njega tiso\u010dletja, sem neki dan zavil v trgovino s cedeji in se odlo\u010dil, da bom tokrat nekaj kupil. Brskam po naslovih in pridem do The Who. Pristopi prodajalec in pravi, da je bilo to izdano nedolgo tega. Velja, kupljeno! Plo\u0161\u010da je bila Live At Isle Of Wight Festival 1970<\/em>, izdana na nosilcu zvoka \u0161ele 1996. Prvi CD, ki sem ga kadarkoli kupil!<\/p>\n\n\n\n

Za\u010dne se z najavo spikerja: \u00bbLadies and gentlemen, a nice rock’n’roll band from Shepherd’s Bush, London, The ‘Oo!\u00ab In potem \u0161us! Nekaj takrat novih komadov, celotna blazno popularna rock opera Tommy ter za konec \u0161e ven\u010dek zimzelenih hitov in priredb. Posnetek je stra\u0161en. Bend igra na vrhuncu svoje ustvarjalnosti in mladosti. Kaj lahko naredijo trije glasbeniki! Nori Keith Moon igra bobne kot nih\u010de drug, popolno v svoji kaoti\u010dnosti. Fantasti\u010den basist John Entwistle ni samo spremljava, temve\u010d je njegovo basiranje en sam dolg basovski solo. Pete Townshend na kitari pa igra vse od udarnih \u00bbpower\u00ab akordov do sola\u017e, zraven pa je \u0161e podporni in v\u010dasih glavni vokal. Trije in\u0161trumentalisti, pa tako udaren zvok! \u010cez vse to pa mogo\u010den glas Rogerja Daltreya, ki v svoji odpeti srajci z resicami izgleda kot rock bo\u017eanstvo.<\/p>\n\n\n\n

Posnetek sem poslu\u0161al tolikokrat, da \u0161e danes na pamet pomnim vsako sekundo. Zdaj si ga sicer predvajam le \u0161e ob\u010dasno, kajti glasbena malha je vedno polna in zanimiva, \u010dlovek pa mora v \u017eivljenju vedno raziskovati in odkrivati nove stvari. Vendar ima ta posnetek posebno mesto v mojem srcu. Kot prva punca, ki ti je zlomila srce, \u010deprav si morda kasneje ugotovil, da je imela mnogo napak, ki jih takrat nisi videl. Plata Isle of Wight je veli\u010dasten spomenik najbolj\u0161emu obdobju The Who, najbolj\u0161emu obdobju za glasbo, ko so bili vse veliki glasbeni heroji \u0161e mladi in polni energije, spomenik velikim glasbenim festivalom \u2013 na otoku Wight je bilo leta 1970 menda 600.000 ljudi! Neki drugi \u010dasi, na katere gledam z ob\u010dudovanjem, a hkrati z zavedanjem, da je moj pogled na to obdobje romanti\u010den in izkrivljen v pozitivno smer. Kako je bilo v resnici, mi je povedal nekaj let nazaj gospod iz Izole, ki je bil na tem festivalu kot mladeni\u010d \u2013 velikanska nepregledna mno\u017eica, slabo ozvo\u010denje in milijarda komarjev, ki jih je pikala no\u010d in dan. A vendar so bili tam tudi Jimi Hendrix, The Doors, Bob Dylan, Miles Davis, Jethro Tull, The Moody Blues, Sly & The Family Stone\u2026 Ko pomislim na vse te velikane, ki so se takrat zbrali na enem mestu, se mi zdijo dana\u0161nji festivali revni.<\/p>\n\n\n\n

Ne spomnim se ve\u010d, kako sem let 2000 izvedel, da imajo The Who tistega novembra koncert v Londonu. Spomnim se pa, da sem preko \u0161tudenta delal celo poletje, da sem si lahko kupil vstopnico za koncert in vlak. Pri svojih 18. letih sem se v London vozil 30 ur, da sem lahko 16.11.2000 v Wembley Areni do\u017eivel svoje idole v \u017eivo \u2013 seveda brez Keitha Moona, katerega je njegov \u017eivljenjski slog pokopal \u017ee leta 1978. To pa je bil hkrati tudi edini njihov koncert, na katerem sem v \u017eivo sli\u0161al Johna Entwistla, ki je umrl leta 2002. Tudi predskupina ni bila od muh \u2013 Joe Strummer, legenda skupine The Clash, ki je prav tako umrl nedolgo zatem. Spomnim se, kako sem odprtih ust strmel v legende na odru in poslu\u0161al komade, ki sem jih znal na pamet. Tudi ta izku\u0161nja je poskrbela za to, da sem se kasneje za\u010del s koncerti ukvarjati tudi poklicno in danes \u017ee 20. leto vozim ljudi na koncerte s svojo agencijo Koncerti.net.<\/p>\n\n\n\n

The Who sem v \u017eivo do\u017eivel \u0161tirinajstkrat \u2013 poleg koncerta leta 2000 \u0161e osemkrat v Londonu, v dvoranah Royal Albert Hall, O2, IndigO2 ter na stadionu Wembley, leta 2006 na festivalu Lovely Days v Avstriji, 2007 v Munchnu, 2016 na Dunaju, dvakrat na festivalu Desert Trip v Kaliforniji oktobra 2016 ter nazadnje leta 2020 ob 50. obletnici albuma Live At Leeds, \u0161e enega odli\u010dnega live albuma, na mini koncertu v diskoteki Pryzm v Kingstonu v Angliji. Ob tej zadnji prilo\u017enosti sem se imel \u010dast rokovati s Petom Townshendom, ki mi je dal tudi avtogram. Bil sem tudi na \u0161tirih solo koncertih Rogerja Daltreya in ob dveh prilo\u017enostih sem se osebno sre\u010dal tudi z njim. A vendar se je vsa zgodba za\u010dela z \u00bbLive at the Isle Of Wight Festival 1970\u00ab. The rest is history!<\/p>\n\n\n\n

\n