{"id":22947,"date":"2021-09-29T15:32:31","date_gmt":"2021-09-29T13:32:31","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22947"},"modified":"2021-09-29T15:32:33","modified_gmt":"2021-09-29T13:32:33","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-17","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22947","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\" style=\"font-size:15px\"><strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 16. september 2021<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/Scheherazade-1024x625.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-22948\" width=\"582\" height=\"354\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/Scheherazade-1024x625.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/Scheherazade-600x366.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/Scheherazade-768x469.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/Scheherazade.jpg 1197w\" sizes=\"auto, (max-width: 582px) 100vw, 582px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tako kot lani se je tudi letos nova koncertna sezona kljub tedanjim in sedanjim razmeram za\u010dela obi\u010dajno in v polnem zagonu ter z upanjem in mislijo, da bo potekala nemoteno kot v predpandemi\u010dnem \u010dasu. Teden dni po koncertu ob za\u010detku nove sezone, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=2251\">po dobrih desetih letih<\/a> ponovno izvedel Straussovo Alpsko simfonijo, je svojo sezono, zdaj \u017ee dobro znano pod imenom Kromatika, otvoril tudi <em>Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em>. Po svoje je bil ob\u010dutek ponovnega sedenja v Gallusovi dvorani in opajanja z v \u017eivo izvajano klasi\u010dno glasbo <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=22186\">po skoraj natanko enem letu<\/a> tovrstne abstinence prav nadrealisti\u010den, \u010de ne \u017ee kar hiperrealisti\u010den. Dvorana je bila sicer napolnjena manj kot polovi\u010dno, med poslu\u0161alci je bil vsaj en prost sede\u017e, kajpada pa je bilo obvezno tudi no\u0161enje mask in izpolnjevanje pogoja PCT. Vse v skladu z novo \u2013 no, ali pa niti ne ve\u010d tako zelo novo \u2013 realnostjo torej. Orkester je na koncertu \u2013 sicer zgolj z omembo v koncertnem listu, pa vendarle \u2013 izrekel dobrodo\u0161lico novemu \u010dlanu, violistu <em>Kristijanu Dra\u017eilu<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kot se spodobi in je pravilno, je prvi koncert nove sezone doma\u010dega orkestra dirigiral njegov \u0161ef dirigent <em>Rossen Milanov<\/em>, prva skladba na sporedu pa je bila delo slovenskega skladatelja. Skladbo <em>Praznik vetra<\/em> je skladatelj <em>Marjan \u0160ijanec<\/em> napisal \u017ee leta 2005, krstno izvedena pa je bila \u0161ele sedem let pozneje. Za\u010dne jo \u017eametna zvo\u010dna preproga godal, harfe in tolkal, na primer dveh gongov, zvonov in tremola na glavo obrnjene \u010dinele na glissandiranem timpanu, kar je najbolj priljubljen tolkalski trik za dosego zvoka pi\u0161a oziroma zavijanja vetra (zanimivo, da skladatelj glede na naslov in tematiko skladbe v partituro ni vklju\u010dil orkestrske naprave za veter, uporabljene na primer v prej omenjeni Alpski simfoniji). Po misterioznem uvodu skladbo napolni zanimivo dogajanje, spretno ujeto v notna \u010drtovja: zvo\u010dno zaveso zgostijo pihala in rogova in po mogo\u010dnem tutti vrhuncu godala slikajo ob\u010dutek nujnosti in neizbe\u017enosti. Po solu roga (Bo\u0161tjan Lipov\u0161ek) se nadaljuje pridih negotovosti in le melodi\u010dna linija violon\u010dela doda nekaj \u010dlove\u0161ke topline. Naposled se vrnejo tolkalne zvo\u010dnosti z za\u010detka skladbe, tokrat pospremljene z godalnimi portamenti in solom angle\u0161kega roga (Nina Tafi). Kmalu sledi \u0161e en izbruh viharne energije, ki Praznik vetra pripelje do u\u010dinkovito dramati\u010dnega konca. Skladatelj sam na koncertu ni bil prisoten.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V nadaljevanju sporeda se je z orkestrom ponovno predstavil en od njegovih koncertnih mojstrov (in tudi trenutni koncertni mojster z najdalj\u0161o \u00bbkilometrino\u00ab v orkestru), <em>Benjamin Ziervogel<\/em>. Avstrijski violinist, ki sede\u017e koncertnega mojstra zaseda \u017ee od leta 2004, je zdaj pravzaprav postal \u017ee naturalizirani slovenski dr\u017eavljan in se vselej izkazal kot zanesljiv vodja orkestra, predvsem pa kot izvrsten glasbenik. Tokrat se je predstavil in izkazal z <em>Mendelssohnovim<\/em> priljubljenim <em>Koncertom za violino in orkester v e-molu<\/em>, op. 64. Prav to skladbo je Ziervogel pred 17 leti izvajal tudi na avdiciji za mesto koncertnega mojstra, zato je imel tokratni koncert zanj nedvomno tudi nostalgi\u010den pridih. Zanimivo pri Mendelssohnu je, da se solist s svojim partom oglasi \u017ee povsem na za\u010detku, v drugem taktu skladbe. Kot smo se pri koncertantnih skladbah \u2013 \u017eal! \u2013 \u017ee kar navadili pri\u010dakovati, bi se lahko orkester glede na solistovo dinamiko in izvajanje mestoma tudi tokrat bolj brzdal. Huj\u0161ih dinami\u010dnih te\u017eav ali razhajanj vendarle ni bilo. Ziervogla, ki sicer v primerjavi z marsikaterim drugim solo violinistom igra bistveno bolj stati\u010dno, kar je bilo \u0161e posebej o\u010ditno v odli\u010dno odigrani kadenci, je bilo veselje poslu\u0161ati \u017ee v prvem stavku. Ta se attacca nadaljuje v \u010dute\u010di andante drugega stavka; ker so tu tudi dinami\u010dne obremenitve manj\u0161e, je bila skupna zvo\u010dna slika tega stavka najbolj prijetna, celoten stavek pa zelo lepo izpeljan. Tudi solisti\u010dni pirotehniki zanosnega zadnjega stavka je bil Ziervogel kos z levo roko (no, z obema) in brez sence dvoma potrdil in utrdil sloves odli\u010dnega koncertnega mojstra orkestra na\u0161e RTV hi\u0161e ter se zaslu\u017eeno oven\u010dal z zelo toplim odzivom in odobravanjem publike. Prijetno druga\u010den je bil tudi dodatek, ki ga Ziervogel ni odigral sam, pa\u010d pa ob spremljavi petih kolegov godalcev iz orkestra.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z izbiro t. i. crowd pleaserja \u2013 skladbe, ki jo obo\u017eujejo \u0161iroke mno\u017eice \u2013 je te\u017eko zgre\u0161iti, zato smo po predahu prisluhnili \u0161e <em>\u0160eherezadi<\/em>, simfoni\u010dni suiti op. 35 <em>Nikolaja Rimskega-Korsakova<\/em>. Pribli\u017eno 50-minutna skladba v \u0161tirih stavkih \u0161e dandanes v marsi\u010dem slu\u017ei kot u\u010dbenik za umetnost orkestracije, ki jo je Rimski-Korsakov \u2013 sploh v svojem \u010dasu \u2013 izbrusil tako reko\u010d do popolnosti. Prav zato sta lahko valovanje morja in butanje valov ob pozibavajo\u010do se Sinbadovo ladjo v prvem stavku skomponirana in odigrana s tako izjemnim realizmom. \u0160eherezado je z violino tokrat upodobila druga koncertna mojstrica orkestra <em>Kana Matsui<\/em> (na piccolu pa je bilo opaziti Mateja Grahka, sicer \u010dlana Orkestra SF). Zlove\u0161\u010di uvod z motivom sultana \u0160ahriarja je bil primerno \u010dvrst, nato pa je Milanov, ki je skladbo dirigiral na pamet, prvi stavek nadaljeval z relativno po\u010dasnim tempom. Solo rog je imel nekaj te\u017eav z nastavkom in stabilnostjo tona. Na (dinami\u010dnem) vrhuncu stavka je zvo\u010dna slika zaradi pretiravanja z dinamiko predvsem trobent in pozavn postala razmazano suboptimalna, Matsuijeva pa je vseskozi igrala zelo legato. V drugem stavku smo sli\u0161ali lepa sola fagota (Aleksandar Ranisavljev) in oboe (Irmgard Anderl Krajter), ob dobri koncentraciji tolkalne sekcije in spretnem, \u010deprav na trenutke obotavljivem igranju orkestra pa so tudi delikatna mesta stavka minila uspe\u0161no. Z igranjem je ponovno navdu\u0161il tudi vedno fenomenalni klarinetist Jo\u017ee Kotar. Tudi ljubezensko romanti\u010dni tretji stavek je bil po\u010dasnej\u0161i, kot smo vajeni in tudi v njem so se tolkalci uspe\u0161no spopadli s tehni\u010dno platjo izvedbe zahtevnih in zelo transparentnih partov, sploh tamburina (Vito Opeka) in malega bobna (Petra Vidmar), ki terjajo veliko preciznost in ne dopu\u0161\u010dajo napak. V zadnjem stavku se \u0161e enkrat zavemo, kako izjemno mojstrsko je orkestrirana \u0160eherezada in tudi tolkala so tu \u0161e zadnji\u010d zablestela. Skupna igra orkestra je navdu\u0161ila, prav tako dramati\u010den vrhunec, ko z mogo\u010dnim udarcem na gong potone Sinbadova ladja \u2013 le da so bile \u010dinele premajhne in posledi\u010dno pretihe, gong, ki mu je skladatelj na tem mestu pretkano predpisal zgolj dinamiko enojnega forte, pa za kanec preglasen.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V liri\u010dnem, idili\u010dnem sklepu suite se je \u0160eherezada skupaj z Matsuino violino spokojno povzpela do kon\u010dnega visokega E in pri\u010da smo bili zelo solidni izvedbi te vedno znova priljubljene skladbe, kar je z navdu\u0161enim aplavzom potrdil tudi avditorij. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Naj se sezona 2021\/22 tudi nadaljuje tako uspe\u0161no, predvsem pa nemoteno in brez prekinitev, ki bi spet tako grobo in dolgotrajno lo\u010dile glasbenike in njihove poslu\u0161alce.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v abonmaju Kromatika 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":22948,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-22947","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22947","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22947"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22947\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22950,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22947\/revisions\/22950"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22948"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22947"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22947"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22947"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}