{"id":22996,"date":"2021-10-11T01:22:00","date_gmt":"2021-10-10T23:22:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22996"},"modified":"2021-10-10T16:23:54","modified_gmt":"2021-10-10T14:23:54","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-35","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22996","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\" style=\"font-size:17px\"><strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 30. september 2021<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-full is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/10\/haydn_quartet-980x520-1.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-22997\" width=\"602\" height=\"319\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/10\/haydn_quartet-980x520-1.jpg 980w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/10\/haydn_quartet-980x520-1-600x318.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2021\/10\/haydn_quartet-980x520-1-768x408.jpg 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 602px) 100vw, 602px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Teden dni po <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=22947\">koncertu Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija<\/a> je abonmajsko sezono 2021\/22 (\u010de od\u0161tejemo \u00bbizvenserijski\u00ab koncert z Alpsko simfonijo) uradno otvoril tudi <em>Orkester Slovenske filharmonije<\/em> (SF) z \u00bbglavnim gostujo\u010dim dirigentom\u00ab (kot ga imenuje SF) <em>Philippom von Steinaeckerjem<\/em>. Prvi koncert se je zgodil v ciklu, ki ga zaznamujeta naslov Filharmoni\u010dni klasi\u010dni koncerti in kratica FKK; ta je \u2013 to je pa\u010d treba priznati \u2013 nekoliko neposre\u010dena, saj je pri kar nekaj sogovornikih, tudi samih rednih obiskovalcih in spremljevalcih SF, izzvala enak nejeverno-posmehljiv odziv. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za\u010detek koncerta, ki je ponudil Bart\u00f3kov Drugi klavirski koncert v oklepaju dveh Haydnovih poznih simfonij, je pri\u010dakala \u017ealostno prazna Gallusova dvorana \u2013 podobno oziroma \u0161e bolj kot teden pred tem na koncertu orkestra RTV. Na tej to\u010dki je glede na aktualne razmere te\u017eko identificirati razlog, najbolj verjetna faktorja pa so brez sence dvoma strogi protiepidemi\u010dni ukrepi (preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT ob vstopu in nadzor nad no\u0161enjem obraznih mask v notranjosti sta namre\u010d v Cankarjevem domu zelo stroga in dosledna) in dejstvo, da smo poslu\u0161ali prvi koncert od dveh zaporednih, kot je stalna abonmajska praksa SF. Koliko je SF z novim vodstvom in direktorjem Matejem \u0160arcem po dolgoletnih, nadvse trdovratnih in mu\u010dnih javnih obra\u010dunavanjih, \u0161lamastikah in ofenzivah z Damjanovi\u0107em in Lajovicem uspelo zadr\u017eati starih in predvsem pridobiti novih abonentov, pa je povsem drugo vpra\u0161anje, na katerega bo la\u017eje odgovoriti v bolj normalnih \u010dasih \u2013 ko oziroma \u010de sploh se ti vrnejo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ob prihodu na oder po novem zdaj tudi filharmoniki stojijo in sedejo \u0161ele, ko se zbere cel orkester. (Orkester RTV to mo\u017enost sicer prakticira \u017ee dolgo, vendar sedejo \u0161ele, ko na oder kot zadnji \u010dlan orkestra pride koncertni mojster ali mojstrica in se prikloni ob\u010dinstvu.) Tokratnega koncerta orkestra\u0161i niso odigrali v obi\u010dajnih frakih, temve\u010d v \u010drnem, kar je bila dosihmal sicer praksa, uporabljena predvsem pri koncertih bolj lahkotne in\/ali neabonmajske narave. Prvo sli\u0161ano skladbo ve\u010dera, <em>Haydnovo<\/em> pozno (sledili sta samo \u0161e dve) <em>Simfonijo \u0161t. 102 v B-duru<\/em>, Hob. I:102, je Steinaecker v skladu s svojo pogosto prakso dirigiral brez partiture. Glede na \u0161tevilo skladb, ki jih je ta dirigent do sedaj dirigiral na pamet \u017ee samo z doti\u010dnim orkestrom, je jasno, da gre za \u0161tudioznega umetnika, ki skladbe rad temeljito absorbira in se jim posve\u010da zelo intimno \u2013 in oboje je kajpada opazno in sli\u0161no tudi v njegovih interpretacijah in igranju orkestra.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Uvodni skupni nastavki pihal in trobil \u2013 od teh so bili na odru samo dve trobenti in dva rogova \u2013 niso bili preve\u010d posre\u010deni, s spremembo tempa v vivace pa je dogajanje na odru &#8211; tudi skupna igra \u2013 lepo steklo. Kljub reducirani zasedbi orkestra in obenem ravno zaradi nje bi bilo mogo\u010de in tudi treba igrati bolj komorno. Na fagotih smo videli dva sve\u017ea, mlada obraza, ki pa sta svoje delo opravila ve\u010d kot korektno. Sklepni presto je gladko stekel in naposled tudi lepo uspel, toda podpisanemu je v najbolj prijetnem spominu ostal optimisti\u010dni, spevni menuet tretjega stavka.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Koncert za klavir in orkester \u0161t. 2<\/em> z letnico nastanka 1931 mad\u017earskega skladatelja <em>B\u00e9le Bart\u00f3ka<\/em> je za solista izjemno te\u017eka preizku\u0161nja. V skladateljevem opus jo prese\u017ee samo \u0161e prvi klavirski koncert, pri katerem so izjemno zahtevni tudi orkestrski parti; od tod tudi neslavni pripetljaj s premiere v New Yorku, kjer tedanji Newyor\u0161ki filharmoniki spremljave niso bili sposobni odigrati. Gotovo je tudi to skladatelja vzpodbudilo, da je Drugi koncert pet let pozneje skomponiral tako, da bo \u00bbza orkester manj zahteven in prinesel ve\u010d prijetnih t\u00e9m\u00ab. Izvedba tega zahtevnega solisti\u010dnega parta je tokrat pripadla srbskemu pianistu <em>Aleksandru Mad\u017earju<\/em>, ki je s klavirjem vstopil \u017ee v predtaktu prvega stavka, kar je v koncertantni literaturi zelo redek pojav. Po silovitem prvem stavku, v katerem godala mol\u010dijo, agresivna kontrapunkti\u010dnost pa nikakor, je kontrast z drugim podobno nepri\u010dakovan in presenetljiv, kot tisti med Holstovima Marsom in Venero. Bart\u00f3kovo \u00bbno\u010dno glasbo\u00ab uvedejo skrivnostni akordi godal, solist pa si tu vendarle vsaj malo spo\u010dije prste. Kmalu sledi zelo zanimiva soigra solista in timpanov (vedno izvrstna \u0160pela Cvikl), novo presene\u010denje pa prinese nenadni presto, zase nelagodno ujet v osrednji del sicer po\u010dasnega stavka. Tolkala imajo pomembno vlogo tudi v zadnjem stavku, ki se za\u010dne z grmenjem velikega bobna, to glasbilo pa je v nekaj taktih stavka tudi edino, ki spremlja solista. Vedno hitrej\u0161i part timpanov podkrepi agresivno prvo t\u00e9mo, potem pa stavek v sli\u0161anem v ve\u010dini zrcali prvega. Nekoliko nepri\u010dakovan, a ni\u010d manj privla\u010den je zmagoslaven konec koncerta, med katerim je bil klavir sicer zaradi glasnosti orkestra ve\u010dkrat preslabo sli\u0161en. Mad\u017ear, ki je po svojem nastopu pridal tudi dodatek, se je izkazal za zanesljivega in tehni\u010dno-intepretativno z izjemo nekaj bolj mehani\u010dnih pasa\u017e brez dvoma dovolj podkovanega glasbenika.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Druga Haydnova simfonija, ki smo jo sli\u0161ali tega ve\u010dera, je bila tudi skladateljeva zadnja \u2013 <em>Simfonija \u0161t. 104 v D-duru<\/em>, Hob. I:104, <em>\u00bbLondonska\u00ab<\/em>, ali kot je skladatelj sam zapisal na partituro, \u00bbdvanajsta, ki sem jo skomponiral v Angliji\u00ab. Simfonija seveda ni neposredno \u00bbo Londonu\u00ab, kot Vaughan Williamsova Druga, jo pa nedvomno lahko sli\u0161imo kot Haydnovo refleksijo na \u017eivahno (vele)mestno okolje. Pomembno vlogo, kot napovesta \u017ee njena prva dva takta, v simfoniji igra interval kvinte, ta pa v glasbi zaznamuje pozitivna ob\u010dutja in lastnosti, kot je na primer zmagoslavje. No, tak\u0161nih ob\u010dutkov pa gotovo nista imela dva godalca, ki sta ob za\u010detku skladbe (po obi\u010dajnem 20-minutnem premoru med prvim in drugim delom koncerta) zamujala na oder, kjer so ju \u017ee \u010dakali vsi kolegi in dirigent (Steinaeckerja je o zapletu obvestil koncertni mojster Miran Kolbl). Tak\u0161nega zapleta in posledi\u010dne mu\u010dne situacije osebno v 25 letih rednega spremljanja doma\u010de in tuje koncertne dejavnosti \u0161e nisem do\u017eivel, celo na koncertih ljubiteljskih orkestrov ne.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kar je \u017ee bilo pri prvem in drugem Haydnu neoptimalno, lahko tokrat izvajalcem odpustimo zaradi toliko bolj prijetne zvo\u010dne slike, dose\u017eene s postavitvijo godal, predvsem z delitvijo prvih in drugih violin levo in desno od dirigenta. Tak\u0161no postavitev je imel zaradi dodane transparentnosti in \u017elahtnosti godalnega zvoka rad na primer Carlos Kleiber, na pri\u010dujo\u010dem koncertu pa je do \u0161e posebej lepega izraza pri\u0161la drugem stavku. Prvi je monotematski (\u00bbdruga\u00ab tema ni ni\u010d drugega, kot transponirana prva), melodija zadnjega pa zveni zelo o\u010ditno ljudsko in zelo o\u010ditno \u00bbne-londonsko\u00ab \u2013 gre namre\u010d za hrva\u0161ki ljudski napev &#8220;Oj, Jelena, Jelena, jabuka zelena&#8221;.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z izjemo nekaj dirigentovih nekoliko bolj nenavadnih in nepri\u010dakovanih agogi\u010dnih odlo\u010ditev je bilo tudi to simfonijo prijetno poslu\u0161ati in naivno morda lahko upamo, da bi ta skladatelj lahko postal bolj reden gost abonmajskih koncertov (velja seveda tudi za RTV orkester). Odli\u010dno bi bilo na primer v navezi s Zborom SF v okviru vokalnega abonmaja prisluhniti kateri od Haydnovih ma\u0161, kot je manj znana, a zelo lepa Ma\u0161a sv. Nikolaja (Hob. XXII:6), ki je v Sloveniji nismo imeli mo\u017enosti sli\u0161ati \u017ee vse od leta 2009.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v abonmaju FKK 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":22997,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-22996","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22996","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22996"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22996\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22999,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22996\/revisions\/22999"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22997"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22996"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22996"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22996"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}