{"id":23028,"date":"2021-10-22T10:01:00","date_gmt":"2021-10-22T08:01:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23028"},"modified":"2021-10-24T21:53:54","modified_gmt":"2021-10-24T19:53:54","slug":"pozdravi-vivian-pozabi-marion","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23028","title":{"rendered":"Pozdravi Vivian, pozabi Marion"},"content":{"rendered":"\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Bob Dylan - Too Much of Nothing, Rare Original Mayfair Studio (Nyc) Acetate - 1st Recording\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/DLq59O21jdg?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Oglejmo si refren Dylanove pesmi <strong><em>\u00bbToo Much of Nothing\u00ab<\/em><\/strong>! Dotaknili se bomo drobne spremembe, ki so jo v besedilu refrena naredili njeni drugi izvajalci, in z Dylanovim nezadovoljstvom s takim posegom. Na\u0161e po\u010detje ne bo dylanologija v pomenu spu\u0161\u010danja v mesto te skladbe v njegovem ustvarjanju ali celo \u017eivljenju. Zanimalo nas bo samo, kaj nam lahko te podrobnosti \u2013 refren, poseg drugih v besedilo, odziv pisca refrena \u2013 povejo o mestu besedila v pesmi popularne godbe (\u0161e posebej rocka, a nikakor ne samo rocka).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za na\u0161 namen tako ni pomembno mesto omenjene skladbe v Dylanovem opusu ali kaj podobnega. Niti nas ne bo zanimalo celotno besedilo skladbe. Zado\u0161\u010da vedeti, da se liri\u010dni subjekt pesmi (ni ga prav ena\u010diti s fizi\u010dno osebo s krstnim imenom Robert A. Zimmerman, niti s kulturnim konstruktom \u00bbBob Dylan\u00ab) distancira od gonje za nebistvenim, povr\u0161inskim v \u017eivljenju. Za \u00bbni\u010dem, ki ga je preve\u010d\u00ab, si smemo poslu\u0161alci pesmi predstavljati marsikaj, od opravljanja in govoric, ki oblegajo popularnega glasbenika (ali muzi\u010dista, \u010de vam je bli\u017eji ta \u017eargon), prek pene povr\u0161inskih odnosov z mno\u017eico bli\u017enjih in manj bli\u017enjih sodelavcev in znancev, partnerk in oblegovalk, do snovne te\u017ee vsega materialnega, za kar se nam zdi, da nas ovira pri bistvenem, pa naj bo to tudi delanje ali poslu\u0161anje glasbe.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Besede refrena so:<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Say hello to Valerie,<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Say hello to Vivian,<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Give them all my salary<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>On the waters of oblivion.<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kaj prina\u0161a refren? Prebijmo se do tega prek ovinka. Poglejmo, kaj so drugi izvajalci spremenili v teh \u0161tirih stihih. Za stvar ni nepomembno, da med poslu\u0161alce skladba ni pri\u0161la najprej v Dylanovi izvedbi, pa\u010d pa v ve\u010d izvedbah drugih, najprej na <a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=3zDmVJj5gOM\" target=\"_blank\">single vinilki <em>Peter, Paul &amp; Mary<\/em><\/a> tik pred koncem leta 1967. V glasbeni industriji sta sicer kro\u017eila avtorizirana Dylanova skladba in besedilo, a na plo\u0161\u010di (ki je na Billboardovi lestvici v ZDA pri\u0161la med prvih 40, a ne prav na vrh) je bilo besedilo rahlo spremenjeno. V Dylanovi izvedbi (s spremljavo the Band) je v ilegalni (bootleg) izvedbi komad pri\u0161el do poslu\u0161alcev na albumu Great White Wonder, legalno in s tem za mno\u017eice pa \u0161ele z izdajo dvojnega <a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=WWn0G9JdI44\" target=\"_blank\">LP The Basement Tapes 1975<\/a>. Izvedba <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=DK0-YYncM9Y\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Fotheringay<\/a> (takratna skupina pevke Sandy Denny) in drugi javni posnetki iz tistega \u010dasa so vsi prinesli refren v razli\u010dici Petra, Paula in Mary:<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Say hello to Valerie,<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Say hello to <strong>Marion<\/strong>,<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><em>Send<\/em><\/strong><em> them all my salary<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>On the waters of oblivion.<\/em><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Peter, Paul and Mary ~ Too Much of Nothing (Stereo)\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/3zDmVJj5gOM?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V Wikipediji lahko preberete, da Dylan posega v njegovo besedilo ni odobraval. Menda je poseg dovolil Albert Grossman, njegov mened\u017eer in hkrati mened\u017eer tria Peter, Paul &amp; Mary, in (skupaj z Dylanom) \u0161e solastnik zalo\u017ebe Dwarf Music, pri kateri je bila pesem leta 1967 publicirana. A zakaj je bil pesnik in skladatelj nezadovoljen? Ali zaradi muhavosti genija ali vsaj egocentri\u010dnosti avtorja, ki ne mara, da se mu \u0161ari po izvirniku? Ali namre\u010d nista obe spremembi povsem minimalni, brezpomenski? \u017densko ime Marion, ki je nadomestilo Vivian, je pa\u010d samo drugo \u017eensko ime, zamenjava imena za ime; ne spremeni niti ritma, niti rime, kajne? Tudi zamenjava velelnika <em>give<\/em> z velelnikom <em>send<\/em> ne spremeni ne ritma, ne pomena; kve\u010djemu pomen precizira, saj je v \u010dasu, ko je bila pesem napisana, vendarle bilo menda \u017ee bolj obi\u010dajno, da se denar po\u0161lje, kakor da se ga osebno izro\u010di (vsaj osebam, za katere besedilo nakazuje, da jih bo liri\u010dni subjekt popla\u010dal \u00bbna vodah pozabe\u00ab \u2026), ali ne?<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">(Ne bomo se spu\u0161\u010dali v druge spremembe, ki so jih Peter, Paul &amp; Mary vnesli v besedilo in glasbo Too Much of Nothing. Ne spremenijo namre\u010d u\u010dinkovanja besedila refrena. Udoma\u010dijo pa ob\u010dutje. V Dylanovi izvedbi je, recimo, v na\u010dinu, kako odpoje \u00bbOh, when there&#8217;s too much of nothing \/No-one has control!\u00ab \u010dutiti bojazen pred &nbsp;izgubo nadzora nad seboj. V folk razli\u010dici tria Peter, Paul &amp; Mary ostane zven lepo harmoni\u010den.)<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">&nbsp;Ne, ni vseeno, katero \u017eensko ime je par za Valerie. Marion ni enakovredno nadomestilo za Vivian. Razlog za to bi lahko na\u0161li \u017ee v navedbah Wikipedije pod geslom \u00bbToo Much of Nothing\u00ab. Imeni, ki ju je izbral Dylan, se ujemata z imenoma obeh \u017een najznamenitej\u0161ega pesnika in dramatika v angle\u0161\u010dini v prej\u0161njem stoletju, T.S. Eliota (1888-1965). To sta bili Vivienne Haigh-Wood Eliot (1888-1947), poro\u010dena z Eliotom 1915, kasneje lo\u010dena) in Esm\u00e9 Valerie Fletcher (1926-2012), poro\u010dena Eliot 1957-1965. Gre torej za partnerki, ki sta vsaka nekaj \u010dasa morali biti dele\u017eni pesnikove \u00bbpla\u010de\u00ab in slave in \u010de je bila Vivienne verjetno odvisna od Eliota \u0161e po razhodu, je Valerie kot zalo\u017enica in imetnica avtorskih pravic za Nobelovega nagrajenca Eliota u\u017eivala sadove teh pravic \u0161e skoraj pol stoletja po mo\u017eevi smrti. Baje je Dylan Eliotove biografske podatke poznal. Ali je imel v mislih ti dve osebi, ko je pisal besedilo, ni trdno znano. Vendar pa to, kar je splo\u0161no znano o odnosih med Eliotom in njegovima zaporednima \u017eenama, dovolj dobro \u00bbpa\u0161e\u00ab v besedilo refrena. (Po nekaterih dylanolo\u0161kih razlagah v ni\u010du iz Too Much of Nothing odzvanja The Waste Land, Pusta de\u017eela, Eliotova najbolj znana poema. Za na\u0161 pogled ni bistveno, koliko to dr\u017ei.)<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010cetudi je pravkar navedeno verjetno, kar zadeva biografski izvir Dylanove uporabe imen Valerie in Vivian, pa ne more biti odlo\u010dilen argument za to, da je v skladbi in besedilu, kak\u0161na sta, Vivian bolj\u0161a izbira od Marion na mestu v tekstu, kjer se ime nahaja. Tak\u0161ne eruditske zgodbice spadajo bolj v <em>fan fiction<\/em> literarne in glasbene publicistike kakor pa v analizo funkcije, ki jo imajo klju\u010dne besede v refrenu in, bolj univerzalno, funkcije, ki jo imajo besedila (\u0161e posebej refreni!) v rock godbi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Povejmo naravnost: Vivian <strong>bolje zveni<\/strong> kakor Marion. Predvsem zato, ker je v aliteraciji z Valerie: <strong>V<\/strong>alerie \/ <strong>V<\/strong>ivian, in ker je rima V<strong>ivian<\/strong> \/ obl<strong>ivion<\/strong> popolnej\u0161a od rime Mar<strong>ion<\/strong> \/ obliv<strong>ion<\/strong>. Dylanova izbira ima pomenski u\u010dinek, ki izpuhti iz izbire Petra, Paula in Mary: glasovno podobnost med imenoma Valerie in Vivian poslu\u0161alec lahko asociativno okrepi v podobnost ali celo istost odnosa, v katerem je do njiju subjekt pesmi (obe sta prejemnici njegovega denarja, zatrjuje refren). Nasproti temu se zdi Marion ime za poljubno \u017eensko, njen odnos z Valerie izpuhti. Mo\u010dna rima mo\u010dneje pove\u017ee obe imeni, a bolj Vivian, s pozabo (oblivion). \u010ce vzamemo zares, da gre za referenco na obe Eliotovi \u017eeni, vsekakor dr\u017ei, da je bila Vivian \u017ee dolgo podvr\u017eena pozabi, medtem ko je bil v \u010dasu nastanka Dylanove pesmi Eliot tisti, ki je bil za Valerie predmet morebitne pozabe \u2026Tudi \u010de te reference ne upo\u0161tevamo, pa veriga glasovnih podobnosti Valerie \/ Vivian in nato Vivian \/ oblivion krepi ob\u010dutje, da je odnos subjekta do nosilk obeh imen in njun odnos do njega enak, da se ponavlja. Gre za odnos izpolnjevanja njegovih obveznosti kljub medsebojni oddaljenosti, odtujenosti, pozabi. Ob\u010dutje odtujenosti je \u0161e okrepljeno s tem, da subjekt pesmi ne naslavlja njiju osebno, marve\u010d ju le \u00bbpusti pozdraviti\u00ab, kot v\u010dasih re\u010demo za be\u017ene znance, in to nekomu, katerega funkcija je tu samo neosebna, uradna funkcija po\u0161tarja, ki izro\u010di denar.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdaj imamo dovolj zagona, da preklopimo v vi\u0161jo prestavo. Zakaj je v refrenu pomembna vsaka podrobnost, je dovolj jasno: refren je v (vokalno-instrumentalni) popularni godbi za skladbo bistven. Lahko si ga predstavljate kot vabo na trnku, s katerim glasbena industrija lovi poslu\u0161alce s kratko pozornostjo (to pa smo 2021 malone vsi). V drugem pomenskem registru lahko re\u010demo, da je nasploh refren tisti feti\u0161ki moment v skladbi s strukturo refren \/ variacija, ob katerem naj se pozornost ujame, ker s ponavljanjem opozarja sam nase in se fiksira kot \u00bbtema\u00ab komada. Da bi si refren la\u017ee zapomnili, pa mora \u017ee sam biti narejen tako, da opozarja sam nase s poetskimi sredstvi, ki jih je mogo\u010de uporabiti v dveh, treh, \u0161tirih stihih, in ki so ista kot pri reklamnih ali volilnih geslih: ritem, rima, aliteracija, asonanca, ponavljanje in\/ali variiranje na glasovni in asociativni ravni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vse te pogoje refren skladbe Too Much of Nothing brezhibno izpolnjuje. \u010ce poslu\u0161amo skladbo v Dylanovi izvedbi v celoti, ima tri razli\u010dne kitice s po osem vrsticami, za vsako pa se enkrat ponovi refren. Vsebina individualnih kitic je osebno izpovedna, a nezadovoljstvo je izra\u017eeno v nedolo\u010dni obliki mnenja oziroma komentarja, brez omenjanja konkretnih oseb z imeni in njihovih dejanj. Po ob\u010dutju je blizu bluesu, a bi funkcionirala tudi v folku ali countryju.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Refren pa prinese konkretizacijo: nagovorjen je nedolo\u010dni drugi, ki naj lepo pozdravi tretjega, ki je predmet prito\u017ebe v ostalem besedilu: ta tretji sta obe \u017eenski z imeni, do katerih ima subjekt obveznosti, ta odnos do njiju pa po\u010dasi odna\u0161a reka pozabe, Lethe. Prinese torej razmerje, ki je osebno in kompleksno. Nasploh v popularni godbi nagovor v refrenu virtualno nagovarja poslu\u0161alca; aktualnega poslu\u0161alca, ki kateri koli trenutek v njegovi konsumpciji glasbe pa\u010d ravno takrat poslu\u0161a dolo\u010den komad. V na\u0161em primeru je poslu\u0161alec (ali poslu\u0161alka) nagovorjen kot prena\u0161alec sporo\u010dila od subjekta pesmi k Valerie, k Vivian in vsem njima asociativno podobnim osebam, ki jih poslu\u0161alec ali poslu\u0161alka v svojem osebnem imaginariju asociativno pove\u017eeta z Valerie in Vivian, kakor ti dve imeni nastopita v tem refrenu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V refrenu je v vsaki dobri pesmi lahko bistvena vsaka podrobnost zato, ker je refren tako bistven v pesmi. V dobrem refrenu je zgo\u0161\u010deno, kar je v skladbi bistveno. V nekem smislu je refren sinekdoha celote skladbe; del, ki za celoto reprezentira celoto. Zato mora \u00bbpodati\u00ab ob\u010dutje, ki ga glasba producira s svojim zvenom. To podajanje seveda na noben na\u010din ni in ne sme biti nekak\u0161en \u00bbverbalni prevod\u00ab zvena glasbil. Gre kratko malo za to, da si morata besedilo in skladba <strong>po ob\u010dutju ustrezati<\/strong> in to ne glede na to, ali nastajata skupaj in v medsebojni interakciji, kot v mnogih glasbenih skupinah in pri uspe\u0161nih parih sodelavcev skladatelj \/ pisec teksta, ali pa je tekst napisan \u00bbna glasbo\u00ab (kar je v rocku seveda pogosteje), ali pa glasba \u00bbna besedilo\u00ab (kar ni redko pri dobrih pesnikih).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Dejstvo, da lahko v sodobni kulturi obstaja besedilo pred skladbo ali skladba pred besedilom, je zavajajo\u010de. Popularna godba se prena\u0161a prek poslu\u0161anja, zato v njej besedilo ni zares lo\u010dljivo od skladbe: vedno poslu\u0161amo, kako zveni oboje skupaj. Vsako posebej sta v sodobni kulturi dve povsem razli\u010dni bitnosti &#8211; ali samo besede, ali samo glasba. To nikakor ni enako kakor v renesansi, ko so pesniki sonete spremljali z brenkanjem, saj je v sonetu Cavalcantija ali Petrarce bilo zapisano, fiksirano in trajno le besedilo, ne instrumentalna spremljava. Danes je produkt, ki se reproducira, v glasbi zvo\u010dni posnetek. Vokalno-instrumentalna glasba zato neizogibno zahteva ujemanje med ob\u010dutjem, ki ga podaja zven glasbil, vklju\u010dno z glasom, in besedilom, ki ga glas izgovarja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zato deluje besedilo v rocku, popu, soulu, countryju in \u0161e kje druga\u010de od besedila pesmi v poeziji. Da je Bob Dylan to vedno odli\u010dno vedel, je povsem razvidno \u017ee iz tega, da takrat, ko so ga vpra\u0161ali, kdo so dobri tekstopisci v popularni godbi, nikakor ni navajal kantavtorjev. Imeni, ki ju je omenil kot vzorni, sta Tom Petty in Smokey Robinson (eden \u00bbpokriva\u00ab ameri\u0161ki \u00bbbeli\u00ab rock, drugi \u00bb\u010drni\u00ab soul). Imeni, ki ju kritik,&nbsp; vzgojen v tradiciji primerjalne knji\u017eevnosti in literarne teorije, ne bi niti v sanjah povezoval z \u00bbdobro poezijo\u00ab. Kaj jima je skupno kot piscema besedil? Da sta pisala besedila, ki <strong>funkcionirajo<\/strong> v skladbah, kjer so uporabljena. U\u010dinkovita so. Kako zelo so u\u010dinkovita, lahko, recimo, pri\u010da neskon\u010dno razli\u010dic, na katere je bil v popularni kulturi, od glasbe prek filma in poezije do dru\u017eabnih omre\u017eij in vsakdanjih pogovorov, uporabljen Pettyjev refren \u00bbI won&#8217;t back down!\u00ab (Kot soavtor skladbe je naveden Jeff Lyne, producent albuma Full Moon River, s katerega je komad.)<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Dylanova izbira je izbira te ve\u0161\u010dine, v kateri se je sam izkazal z refrenom v Too Much of Nothing (in \u0161e marsikje). V refrenu so bistveni tudi detajli, kakr\u0161en je zven imena. Marion ne more ustrezno nadomestiti Vivian.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Too Much of Nothing (Take 1)\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/B543MWm4sE8?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u010cez en Dylanov refren k besedilom v rocku<\/p>\n","protected":false},"author":14,"featured_media":23033,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,9],"tags":[],"class_list":["post-23028","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23028","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/14"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=23028"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23028\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23050,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23028\/revisions\/23050"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/23033"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=23028"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=23028"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=23028"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}