{"id":23195,"date":"2021-12-27T13:02:00","date_gmt":"2021-12-27T12:02:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23195"},"modified":"2021-12-28T13:05:06","modified_gmt":"2021-12-28T12:05:06","slug":"__trashed-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23195","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 10. december 2021<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Na tretjem koncertu filharmoni\u010dnega abonmajskega cikla Samih mogo\u010dnih skladb (SMS) je Orkester Slovenske filharmonije<\/em> v za\u010detku decembra nastopil pod vodstvom glavnega gostujo\u010dega dirigenta Philippa von Steinaeckerja<\/em>, pridru\u017eili pa so se tudi francoska mezzosopranistka Ali\u00e9nor Feix<\/em> in zdru\u017eeni zbor v sestavi Zbora SF<\/em>, MePZ Glasbene matice Ljubljana<\/em> in Mladinskega zbora Glasbene matice Ljubljana <\/em>(priprava: Jerica Bukovec<\/em>, Juan David Zuleta Marulanda<\/em> in Irma Mo\u010dnik<\/em>). Kot instrumentalna solista sta se predstavila pozavnist Domen Jera\u0161a<\/em> in Franc Kosem<\/em> s po\u0161tnim rogom, vsi skupaj pa so v koncertnem ve\u010deru brez prekinitve izvedli najdalj\u0161e simfoni\u010dno delo standardnega repertoarja: Simfonijo \u0161t. 3 v d-molu<\/em> slavnega (in tudi z Ljubljano precej tesno povezanega) Gustava Mahlerja<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Izvedba te kolosalne skladbe, ki je sicer seveda zastavljena v povsem obi\u010dajni maniri Mahlerjevega simfoni\u010dnega opusa, traja krepko prek uro in pol, v\u010dasih \u2013 odvisno seveda od dirigentovih odlo\u010ditev glede interpretacije in izbire tempov \u2013 tudi dlje, uro in tri\u010detrt. Prvi stavek je \u0161e dalj\u0161i od zadnjega stavka skladateljeve 2. simfonije, saj traja kar okrog 40 minut in je kot tak dalj\u0161i od marsikatere druge (sploh klasicisti\u010dne) simfonije v celoti. Polovica simfonije tako pravzaprav mine \u017ee s prvim stavkom, kot celota pa je skladba velik izziv \u2013 tako izvajalski kot tudi poslu\u0161alski, saj prav od vseh prisotnih, glasbenikov in poslu\u0161alcev, terja izjemno visoko stopnjo koncentracije in predanosti zahtevni, bogati glasbeni tvarini.<\/p>\n\n\n\n

V Gallusovi dvorani je zdaj \u00bbprepovedan\u00ab vsak drugi stol, preko katerega je napet trak; dvorana je tako lahko zasedena natanko polovi\u010dno in je bila na tokratnem koncertu glede na razmere povsem solidno napolnjena. Orkestru je prisluhnil tudi biv\u0161i \u0161ef dirigent Uro\u0161 Lajovic, s katerim so se glasbeniki pred \u010dasom raz\u0161li po hudo jedkem in agresivnem javnem pranju umazanega perila. Ko smo \u017ee pri konfliktih sodobnega \u010dasa, je isto\u010dasno kot koncert na sosednjem Trgu republike \u017ee n-ti\u010d potekal tudi redni petkov protest\u2026<\/p>\n\n\n\n

Zasedba orkestra je bila, kot priti\u010de Mahlerju, kajpada ogromna in posledi\u010dno je bilo na odru prisotnih tudi kar nekaj gostujo\u010dih glasbenikov. Sli\u0161ali in videli smo denimo po osem rogov in kontrabasov, kontrafagot, dve harfi, dva velika bobna in dva kompleta timpanov. Glasbeniki so nastopili oble\u010deni v \u010drno in ne (mo\u0161ki) v obi\u010dajnih koncertnih frakih \u2013 tako je bilo zdaj \u017ee nekajkrat in \u010deprav se v koncertni kritiki ne osredoto\u010damo na modne okoli\u0161\u010dine, se tak\u0161no spremembo vendarle opazi. Tako je bilo zdaj \u017ee nekajkrat \u2013 bo \u010drno-\u010drno postala obi\u010dajna praksa filharmonikov? Dejal bi, da vendarle ne.<\/p>\n\n\n\n

Prvi stavek je tokrat minil v 35 minutah, skladateljevo navodilo o \u00bbdolgem premoru\u00ab, zapisano v partituri, pa ni bilo upo\u0161tevano (tako kot tudi v 2. simfoniji, kjer je Mahler po dolgem uvodnem stavku predpisal \u00bbvsaj 5-minutni premor\u00ab, skoraj nikoli ni, kve\u010djemu se ta \u010das porabi za prihod \u0161tevilnih zboristov na oder). Z izjemo sklepnega dela je bil cel prvi stavek odigran v popolnoma zatemnjeni dvorani (\u010de odmislimo lu\u010di na notnih stojalih glasbenikov). Zanimiva odlo\u010ditev, ki vsekakor more vplivati na do\u017eivljanje in ponotranjanje sli\u0161anega. Nekateri vstopi\/nastopi trobil so bili za godala kljub njihovi \u0161tevil\u010dnosti pregrobi in dinami\u010dno premo\u010dni. Sama glasba simfoni\u010dne elemente zelo u\u010dinkovito in premi\u0161ljeno prepleta z elementi ljudske melodike, simfoni\u010dne pesnitve in \u0161e kaj \u2013 vendarle je Mahler slavno izjavil, da \u00bbmora biti simfonija tak\u0161na kot svet \u2013 spreje(ma)ti mora vse\u00ab in, analogi\u010dno lastni izjavi o vrhuncu 2. simfonije, dodal: \u00bbV moji [Tretji] simfoniji bo svoj glas na\u0161la vsa narava. Nekatere njene pasa\u017ee se zdijo tako neverjetne, da jih le ste\u017eka prepoznavam kot lastno delo.\u00ab Sprva je skladatelj stavkom pripisal tudi podnaslove, ki pa jih je pozneje \u010drtal. Prvi stavek se je tako imenoval Pan se prebudi. Vkoraka poletje<\/em> in nas je spremljal s sinusno krivuljo bolj\u0161ih in slab\u0161ih trenutkov. Sklepni del stavka je bil brez sence dvoma zelo prepri\u010dljiv.<\/p>\n\n\n\n

Drugi stavek je bil v predpisanem tempu menueta primerno lahkoten in igriv, a tudi eleganten. Zgovorno je tudi dejstvo, da je Steinaecker dolgo in zahtevno simfonijo dirigiral povsem na pamet, kar je izjemno hvalevredna poteza, ki, kot sem v kritikah \u017ee ve\u010dkrat izpostavil, o njem kot o dirigentu in glasbeniku ter o njegovem odnosu do glasbe na splo\u0161no pove zelo veliko. Na za\u010detku tretjega stavka so solo pihala naletela na intonan\u010dne te\u017eave, sicer je bil stavek odigran v skladu s skladateljevimi navodili: \u00bbudobno, brez hitenja\u00ab. Tu smo izza odra sli\u0161ali dolg solo po\u0161tnega roga (Kosem), ki je zvenel popolnoma identi\u010dno obi\u010dajni trobenti in se solistu (vsaj na petkovem koncertu) ni v celoti posre\u010dil. Je pa na tem mestu treba dodati in priznati, da je tovrstna \u00bbbackstage\u00ab solo to\u010dka vedno nehvale\u017ena naloga z ve\u010d plati: izvajalske, interpretativne in tehni\u010dno-logisti\u010dne, saj je izvajalec od orkestra in dirigenta, ki ga vidi zgolj na zaslonu, fizi\u010dno lo\u010den in oddaljen.<\/p>\n\n\n\n

Tudi zaklju\u010dek tretjega in celoten \u010detrti stavek smo poslu\u0161ali v temi. Nastopa solistke Feixove in zdru\u017eenih zborov v \u010detrtem in petem stavku sta bila preprosto lepa, orkester pa se v \u010detrtem stavku ni izkazal; nabralo se je bilo namre\u010d enostavno preveliko \u0161tevilo preve\u010d nepotrebnih napak, sploh pri nastavkih tonov v solo ali skupnih vstopih. Zadnji, \u0161esti stavek je v nasprotju s pri\u010dakovano in uveljavljeno prakso v po\u010dasnem tempu (\u00bbPo\u010dasi. Spokojno. Ob\u010duteno\u00ab) in naj bi Mahler po lastnih besedah v njem uglasbil, Kar mi pripoveduje ljubezen<\/em>. Vsaj na za\u010detku stavka se je tako kakopak te\u017eko izogniti miselnim paralelam s po\u010dasnim stavkom Pete simfonije \u2013 znamenitim Adagiettom<\/a>, tako imenovanim \u00bbglasbenim ljubezenskim pismom\u00ab, uporabljenim tudi v ve\u010d filmih. Isto skladateljsko pero je tu jasno kot beli dan. Izvajanje orkestra bi bilo lahko \u2013 no, bi moralo biti! \u2013 \u0161e bolj strastno, bolj ob\u010duteno! Pozneje v stavku se je vtis sicer popravil, a izvedb te glasbe, ki so nam jih zapustili veliki \u00bbMahlerijanci\u00ab, kot so bili Abbado, Tennstedt, Kubel\u00edk in \u0161e kdo, se ne da izbrisati iz spomina in srca. Dodana vrednost je umanjkala tudi pri sicer zelo lepem trobilnem koralu; nasploh sem dobil vtis, da trobilna sekcija ni imela ravno najbolj\u0161ega ve\u010dera, morda gre to pripisati prav tako naporni izvedbi ve\u010der prej. Sklepna apoteoza simfonije je kljub vsemu ganljiva \u017ee sama po sebi in tako je bilo tudi tokrat.<\/p>\n\n\n\n

Ah, Mahler, ta ve\u010dno spolzek teren, na katerem je (v\u010dasih tudi usodno) zahrbtno spodrsnilo \u017ee premnogim orkestrom in dirigentom \u2013 tudi nekaterim velikim imenom. Tudi pri\u010dujo\u010da izvedba Mahlerja se je pridru\u017eila relativno \u0161tevilnim koncertom glasbe tega skladatelja na abonmajih SF v zadnjem letu pod razli\u010dnimi dirigentskimi taktirkami; praviloma vselej s kar nekaj lepimi trenutki, a brez prese\u017ekov, ki jih ne bi mogli kaj kmalu pozabiti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju SMS 3<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":23196,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-23195","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23195","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=23195"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23195\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23200,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23195\/revisions\/23200"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/23196"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=23195"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=23195"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=23195"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}