{"id":23201,"date":"2021-12-31T13:43:00","date_gmt":"2021-12-31T12:43:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23201"},"modified":"2022-01-01T13:45:26","modified_gmt":"2022-01-01T12:45:26","slug":"beethovnova-filharmonija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23201","title":{"rendered":"Beethovnova filharmonija"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\" style=\"font-size:15px\"><strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 20. december 2021<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/foto-www.alexandergadjiev.com_-1024x683.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-23202\" width=\"491\" height=\"327\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/foto-www.alexandergadjiev.com_-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/foto-www.alexandergadjiev.com_-600x400.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/foto-www.alexandergadjiev.com_-768x512.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/foto-www.alexandergadjiev.com_-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/foto-www.alexandergadjiev.com_.jpg 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 491px) 100vw, 491px\" \/><figcaption>foto: www.alexandergadjiev.com<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za tretji koncert leto\u0161njega Zlatega abonmaja je bilo za 5. decembra napovedano gostovanje Bergenskega filharmoni\u010dnega orkestra z znamenitim dirigentom Edwardom Gardnerjem; odigrali naj bi dela Ligetija, Bart\u00f3ka, R. Straussa in \u010cajkovskega (4. simfonijo). A smo bili kak teden pred koncertom obve\u0161\u010deni, da je orkester zaradi slabe epidemiolo\u0161ke slike v Sloveniji gostovanje v Ljubljani odpovedal. Po razo\u010daranju, da je koncert pa\u010d nenadomestljivo odpadel, pa je prispela razveseljujo\u010da novica, da so se za nadomestni koncert uspeli dogovoriti z avstrijsko <em>Beethovnovo filharmonijo<\/em>, njenim ustanoviteljem in umetni\u0161kim vodjo <em>Thomasom R\u00f6snerjem<\/em> in nikomer drugim kot pianistom <em>Alexandrom Gadjievim<\/em>, nedavnim prejemnikom druge nagrade na 18. Chopinovem klavirskem tekmovanju v Var\u0161avi; osvojil je tudi nagrado Krystiana Zimermana za najbolj\u0161o izvedbo sonate. V uradnem gradivu orkestra lahko beremo, da deluje na Dunaju in v Badnu ter zdru\u017euje najbolj\u0161o avstrijsko orkestrsko tradicijo, zvo\u010dno prefinjenost, histori\u010dno opolnomo\u010deno izvedbo in sve\u017ee glasbene pristope.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glavni poudarek repertoarja orkestra so dunajski klasiki, na primer Haydn, Mozart in Beethoven, ter skladatelji zgodnje romantike, kot so Schubert, Weber in Mendelssohn. Kot predstavnik dunajske tradicije je orkester tudi iskan poustvarjalec glasbene literature dinastije Strauss. V programskem smislu je orkester vsekakor potrdil \u00bbogla\u0161evano\u00ab klasiko in tradicijo. Ve\u010der \u2013 enega zadnjih v Gallusovi dvorani v letu 2021 \u2013 so namre\u010d sestavljale uvertura, koncert in simfonija; dve Beethovnovi deli sta oklepali Chopinovo solisti\u010dno skladbo. Gallusova dvorana je bila v okviru mo\u017enosti (torej 50-% zasedenost) vsaj uradno razprodana, zaradi strogega re\u017eima, povezanega s protivirusnimi ukrepi, ki sedaj pomeni tudi prosto izbiro sede\u017eev v bli\u017eini z vstopnico dolo\u010denega vhoda v dvorano, pa v zadnjem \u010dasu bojda prihaja do te\u017eav s slabo voljo abonentov, ki zdaj ne morejo ve\u010d (vsaj ne na vsakem koncertu) sedeti na svojih izbranih sede\u017eih. Koncertni list tudi tokrat ni postregel z imenom koncertnega mojstra \u2013 resni\u010dno ne morem razumeti, zakaj je to v Zlatem abonmaju (in mislim, da ima isto te\u017eavo tudi Festival Ljubljana) tak\u0161en problem.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Uvodoma je zazvenela <em>Beethovnova<\/em> uvertura <em>Koriolan<\/em>, op. 62. Orkester je bil postavljen druga\u010de, kot smo vajeni pri doma\u010dih: druge violine desno od dirigenta, ob prvih violinah levo zadaj violon\u010deli in kontrabasi. Tak\u0161na postavitev je sicer dobro znana in ponudi druga\u010dno, bolj \u017elahtno poslu\u0161alsko izku\u0161njo, zato je priljubljena tudi na snemanjih, vsekakor pa postavlja tudi svojevrstne izzive. Od orkestra, ki nosi ime samega v\u00e9likega Beethovna, smo pa\u010d smeli \u2013 in morali! \u2013 pri\u010dakovati prese\u017eke pri izvajanju njegovih skladb in skladb njegovih sodobnikov ter preostalega uvodoma omenjenega repertoarja, ki ga neguje orkester. Godalni zvok bi bil lahko sploh glede na omenjeno postavitev orkestra bolj poln in pogumnej\u0161i, dinami\u010dno ravnovesje med posameznimi sekcijami pa je bilo nedvomno bolj\u0161e od tistega, ki ga sli\u0161imo od na\u0161ih orkestrov (z izjemo redkih obiskov vrhunskih dirigentov, <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=22186\">kot v primeru Daniela Hardinga<\/a>). Koriolan se je tako pona\u0161al z odli\u010dno ritmiko in kakovostnim muziciranjem, le ob\u010dasne manj\u0161e nedoslednosti so se prikradle vmes. A ko \u017ee toliko govorimo o Beethovnu, si privo\u0161\u010dimo \u0161e en njegov citat: \u00bbZaigrati napa\u010dno noto je nepomembno, za igranje brez strasti pa ni opravi\u010dila.\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V te\u017eko pri\u010dakovani solisti\u010dni to\u010dki ve\u010dera se je Alexander Gadjiev ob spremljavi orkestra predstavil s <em>Chopinovim<\/em> (kajpada) <em>Koncertom za klavir in orkester \u0161t. 2 v f-molu<\/em>, op. 21. Neizpodbitno dejstvo je, da Gadjievov pianizem ni\u010desar ne prepu\u0161\u010da naklju\u010dju. Je obenem drzen in intimen, bohoten in diskreten, nastopa\u0161ki in srame\u017eljiv. Nasprotja pa se privla\u010dijo \u2013 in v tem primeru \u0161e kako privla\u010dijo tudi poslu\u0161alce. Gadjieve intuicija, lahkotnost, predanost izvajani glasbeni tvarini in kontrastnost med mehkobo in ostrino so izjemne, pa \u010deprav je ocenjevanje glasbenega izvajanja (Bart\u00f3k je famozno izjavil, da \u00bbso tekmovanja za konje, ne za umetnike\u00ab) notori\u010dno te\u017ea\u0161ka in seveda v precej\u0161nji meri subjektivna naloga; spomnimo se samo na incident, ki ga je na 10. Chopinovem tekmovanju \u00bbpovzro\u010dil\u00ab mladi Pogoreli\u0107. Gadjiev, \u010digar paradni konj je po tekmovanju seveda Chopin, tudi tehni\u010dno najzahtevnej\u0161e pasa\u017ee, kot je na primer sklep tokratnega koncerta, izvaja s sapo jemajo\u010do gibkostjo. Zanimivo je po\u010dasni stavek odigral z ve\u010d odprtosti in manj kontemplativne note, ki jo praviloma pri\u010dakujemo in sli\u0161imo v tovrstnih stavkih koncertantne literature, in njegova odlo\u010ditev se je izkazala za presenetljivo dobrodo\u0161lo presene\u010denje \u2013 \u0161e ena izdajalska poteza velikega glasbenika. Intima zaklju\u010dka stavka je izzvenela neprekosljivo in neponovljivo lepo. V zadnjem stavku je dogajanje popestrilo col legno igranje godal (z lesenim delom loka), skupna igra pa je za nekaj trenutkov zanihala (timpani). Spremljava orkestra je bila sicer vseskozi brez pripomb, navdu\u0161enje avditorija pa pri\u010dakovano in \u0161e kako zaslu\u017eeno. Gadjiev je doma\u010demu ob\u010dinstvu, ki je kljub vsem svetovnim lovorikam samo eno, hvale\u017eno naklonil tudi dva dodatka.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Koncertni ve\u010der je sklenila Beethovnova priljubljena <em>Simfonija \u0161t. 7 v A-duru<\/em>, op. 92. Delo, ki ga je Wagner famozno poimenoval \u00bbapoteoza plesa\u00ab, je dejansko res tak\u0161no: spevno, navdihnjeno in polno lepih melodij, ki gredo zelo hitro v uho in so tako nalezljive, da jih lahko ob poti iz dvorane \u0161e vedno mrmra celo poslu\u0161alec, ki je simfonijo sli\u0161al prvi\u010d. V tem smislu gre za Beethovnovo najbolj melodi\u010dno simfonijo, \u010deprav se zelo mo\u010dni primeri kakopak najdejo tudi na primer v 3., 5. in 9. simfoniji \u2013 a v nobeni jih ni toliko na enem mestu. Po\u010dasni uvod je bil natan\u010den in dosleden, zvok orkestra se je \u0161e oplemenitil, postal bolj sve\u017e in odprt. A kmalu po prehodu je \u0161estosminski takt postregel s premalo elegance, igranje pa je bilo ve\u010dino \u010dasa preglasno. Pridru\u017eile so se \u0161e intonan\u010dne te\u017eave obeh rogov, sploh v vi\u0161jih legah. Vsemu temu navkljub so dirigent in glasbeniki v prvem stavku v muziciranje prepri\u010dljivo ujeli Beethovnovega duha in du\u0161o simfonije. Najbolj znani <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=xuzRkGqJx_U&amp;t=431s\">drugi stavek<\/a> je bil odigran v relativno hitrem tempu in spet preglasno. Dokon\u010dno se je potrdilo, da sta bila (vsaj na ljubljanskem koncertu) rogova naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen zasedbe orkestra, po drugi strani pa sta si same pohvale prislu\u017eili prva flavta in prva oboa, \u0161e posebej v skercoznem tretjem stavku. Zadnji stavek si je R\u00f6sner vendarle zamislil nekoliko preve\u010d ihtavo in mu s tem odvzel preve\u010d u\u010dinkovitosti in vznesenosti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izvedba Beethovnove simfonije, ki bi \u00bbmorala\u00ab biti vrhunska, tako nikakor ni bila slaba, lahko pa bi bila \u0161e bolj\u0161a. Ravno zaradi tega je bil to en pozitivno povpre\u010dnih koncertov Zlatega abonmaja \u2013 a smo vseeno sre\u010dni, da smo ga sploh lahko poslu\u0161ali, njegov zlati prese\u017eek pa je bil seveda Gadjiev. Izjemno navdu\u0161ujo\u010de je, da se ob talentu, kot je on in nekateri drugi mladi glasbeniki, ki se ob nekaterih \u017ee velikih uspehih \u0161e uveljavljajo (na primer Urban Stani\u010d, Zala Kravos), za prihodnost slovenskega pianizma ni bati.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>v Zlatem abonmaju<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":23202,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-23201","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23201","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=23201"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23201\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23204,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23201\/revisions\/23204"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/23202"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=23201"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=23201"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=23201"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}