{"id":23212,"date":"2022-01-14T18:51:03","date_gmt":"2022-01-14T17:51:03","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23212"},"modified":"2022-01-14T18:51:42","modified_gmt":"2022-01-14T17:51:42","slug":"dunajski-filharmoniki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23212","title":{"rendered":"Dunajski filharmoniki"},"content":{"rendered":"\n

Zlata dvorana koncertne hi\u0161e Musikverein, Dunaj, 1. januar 2022<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Tine Vu\u010dko<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u017de 82 let je vsaj \u0161irom Evrope na novega leta dan trdno zakoreninjena naslednja tradicija: po silvestrovanju in zabavi pozno v no\u010d se nekje do 11. ure ve\u010dina dru\u017einskih \u010dlanov vendarle prebudi in zbere v dnevni sobi, kjer ob poznem prazni\u010dnem zajtrku skupaj premlevajo staro in kujejo na\u010drte za novo leto. Nekdo pri\u017ege televizor, natanko ob 11.15 se zasli\u0161i znamenita Charpentierjeva glasbena \u0161pica Evropske radiodifuzne mre\u017ee<\/a> in za\u010dne se prenos tradicionalnega novoletnega koncerta z Dunaja.<\/p>\n\n\n\n

Prvi novoletni koncert Dunajskih filharmonikov<\/em> je bil prirejen 31. decembra 1939, bil je precej kraj\u0161i kot danes in predstavil samo skladbe Johanna Straussa ml. Vsi ostali koncerti od tedaj so bili odigrani 1. januarja, odpadel pa je samo leta 1940. Ob lanskih izjemnih pandemskih razmerah in ukrepih je koncert prvi\u010d v zgodovini potekal pred prazno dvorano brez ob\u010dinstva. Koncert je vselej prirejen v zlati dvorani koncertne hi\u0161e dunajskega Dru\u0161tva prijateljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde) Musikverein in skupaj s premorom in tremi dodatki, od katerih sta dva stalna, traja natanko dve uri in pol. Koncert so vodila \u017ee mnoga najve\u010dja dirigentska imena sodobnega \u010dasa, denimo Karajan, Kleiber, Maazel, Abbado, Mehta, Jansons, Muti, Harnoncourt, Barenboim in Dudamel, skoraj \u010detrt stoletja (1955\u20131979) pa ga je vodil kar tedanji koncertni mojster orkestra Willi Boskovsky. Od leta 1987 se dirigenti menjajo vsako leto (\u010deprav nekateri dirigirajo tudi ve\u010dkrat).<\/p>\n\n\n\n

Dunajski novoletni koncert je brez dvoma najbolj znan in priljubljen, verjetno pa tudi najbolj presti\u017een koncert klasi\u010dne glasbe na svetu. Vsako leto ga v \u017eivo v dvorani sli\u0161i okrog 6.000 ljudi, televizijski prenos pa spremlja krepko prek 50 milijonov gledalcev v okvirno 100 dr\u017eavah \u0161irom sveta. Redkokdo ve, da Dunajski filharmoniki vsako leto dejansko odigrajo tri popolnoma identi\u010dne koncerte \u2013 prvega, ki mu pravijo \u00bbpredogledni\u00ab, 30. decembra, drugega, silvestrskega, 31. decembra zve\u010der in novoletnega 1. januarja. Zelo dragih vstopnic ni mogo\u010de kupiti v prosti prodaji, saj bi bil koncert glede na izjemno zanimanje razprodan za desetletja vnaprej, se je pa mogo\u010de vsako leto cel februar prek spletne strani orkestra prijaviti v \u017ereb (z zelo majhno mo\u017enostjo za dejansko iz\u017erebanost, ki prinese mo\u017enost nakupa vstopnice). Kar nekaj sede\u017eev v dvorani imajo zakupljene razli\u010dne avstrijske rodbine in se njihova \u00bblast\u00ab kot dru\u017einska dedi\u0161\u010dina prena\u0161a iz roda v rod.<\/p>\n\n\n\n

Prav zato je (bila) mo\u017enost obiska tega koncerta v posebno \u010dast in je vsekakor ponudila edinstveno glasbeno do\u017eivetje. Izvedba koncerta pred \u017eivim ob\u010dinstvom je bila tokrat tako reko\u010d vse do zadnjega precej negotova, saj so se razmere in z njimi ukrepi spreminjali skorajda vsakodnevno. Le nekaj dni pred koncertom je pri\u0161lo obvestilo, da je ob \u017ee tako okrnjenem prostoru v dvorani zaradi novih, stro\u017ejih ukrepov, ki jih je tisti dan sprejela avstrijska vlada, brez mo\u017enosti udele\u017ebe na koncertu ostalo \u0161e dodatnih 700 poslu\u0161alcev z \u017ee kupljenimi vstopnicami; ti bodo lahko prisluhnili naslednji izdaji koncerta ali pa kupnino dobili povrnjeno. V zlato dvorano je tako ob najstro\u017ejih preventivnih pogojih smelo vstopiti samo tiso\u010d poslu\u0161alcev, ki smo morali ves \u010das prisotnosti v stavbi Musikvereina seveda nositi tudi maske tipa FFP-2.<\/p>\n\n\n\n

Po dalj\u0161em, a v tem primeru pa\u010d neizbe\u017enem uvodu pa zdaj vendarle ad rem. \u010cast vodenja novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov z letnico 2022 in koncertnim mojstrom Rainerjem Honeckom<\/em> je po osmih letih ponovno pripadla znamenitemu argentinsko-izraelsko-palestinsko-\u0161panskemu dirigentu Danielu Barenboimu<\/em>; tokrat tretji\u010d, saj je Barenboim, ki je tudi izvrsten pianist, poleg leta 2014 novoletni koncert prvi\u010d dirigiral leta 2009. Predsednik Dunajske filharmoni\u010dne dru\u017ebe in dolgoletni prvi violinist v orkestru Daniel Froschauer je ob tej prilo\u017enosti konec lanskega leta povedal, da v orkestru z Barenboimom \u00bbne u\u017eivamo le v dolgoletnem in plodnem umetni\u0161kem partnerstvu, temve\u010d tudi v sijajnem prijateljstvu. Hvale\u017eni smo mu, da je junija 2020 v Musikvereinu dirigiral prvi koncert Dunajske filharmonije po koronskem zaprtju dru\u017ebe. V letu 2022 bo praznoval tudi 80. rojstni dan. V znak te globoke umetni\u0161ke vezi smo ga prosili, da bo 1. januarja 2022 \u0161e tretji\u010d stopil na dirigentski podij novoletnega koncerta.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

V uradni napovedi koncerta smo lahko prebrali, da bo premiero na koncertu do\u017eivelo \u0161est skladb, da se glasbeniki s sporedom \u00bbpodajajo na popotovanje k nimfam in netopirjem\u00ab, sicer pa da \u00bbprogramsko jedro ostaja pri dru\u017eini Strauss\u00ab. Orkester je sicer, kot to obi\u010dajno stori, celoten spored skladb koncerta objavil \u017ee v za\u010detku novembra. Umetni\u0161ko Dunajski filharmoniki z Barenboimom nadvse uspe\u0161no sodelujejo \u017ee ve\u010d kot tri desetletja, z orkestrom pa je prvi\u010d nastopil \u017ee mnogo prej \u2013 leta 1956 kot solist \u2013 pianist. Barenboim je ob bogatih \u017eivljenjskih izku\u0161njah (sploh ob znani zgodovini Izraela in Palestine) tudi zelo zanimiv mislec, ki mu vselej velja prisluhniti. V izjemno zanimivi knjigi pogovorov, nastali v soavtorstvu z \u017ee pokojnim palestinskim akademikom Edwardom W. Saidom in naslovljeni Paralele in paradoksi<\/a><\/em>*<\/a>[Mr1]<\/a> , ki je iz\u0161la pred 20 leti, je denimo dejal: \u00bb\u010ce se \u017eelite nau\u010diti \u017eivljenja v demokrati\u010dni dru\u017ebi, je igranje v orkestru odli\u010dna izku\u0161nja. Tam boste namre\u010d dobro vedeli, kdaj voditi in kdaj slediti. Prostor pu\u0161\u010date ostalim \u010dlanom, obenem pa brez te\u017eav in slabe vesti zahtevate svojega. In kljub temu \u2013 ali pa morda ravno zaradi tega \u2013 je glasba najbolj\u0161i na\u010din za pobeg od te\u017eav \u010dlove\u0161kega obstoja.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Mitski uvod koncerta sta izpolnila Feniksova kora\u010dnica<\/em>, op. 105 Josefa Straussa<\/em> (prva izvedba na novoletnem koncertu) in val\u010dek Feniksove peruti<\/em>, op. 125 Johanna Straussa ml.<\/em>, obe skladbi tematsko seveda o bajeslovni ptici, ki je po smrti bruhnila v ogenj in se znova rodila iz lastnega pepela. Prvi\u010d je bila odigrana tudi polka mazurka Sirena<\/em>, op. 248 (J. Strauss). Skladatelja, ki ne prihajata iz rodbine Strauss in je orkester njuno glasbo izvedel na leto\u0161njem koncertu, sta bila tokrat Josef Hellmesberger<\/em> (galop Mali glasnik<\/em>, op. 4 in baletna glasba Hi\u0161ni \u0161kratelj<\/em>) in Carl Michael Ziehrer<\/em> (val\u010dek Pono\u010dnjaki<\/em>, op. 466). Oba omenjena (prav tako avstrijska) skladatelja sta bila sodobnika Straussovih in v tistem \u010dasu do neke mere seveda tudi njihova konkurenta (tako kot na primer \u00bbStrauss s severa\u00ab, Danec Hans Christian Lumbye, znan po svojem izjemno slikovitem Galopu k\u00f6benhavnske parne \u017eeleznice<\/a>, pred desetletjem tudi \u017ee izvedenem na tem koncertu). Kot tokratna \u00bbglasbena \u0161ala\u00ab, ki si jih Dunajski filharmoniki na novoletnem koncertu vselej radi, \u010deprav vselej nadvse elegantno, privo\u0161\u010dijo, so najprej z ubranim petjem in potem \u0161e \u017evi\u017eganjem orkestra (oboje kajpada ve\u010dglasno) \u0161e posebej navdu\u0161ili Pono\u010dnjaki. Po silvestrski no\u010di vsekakor primerna izbira skladbe oziroma njenega naslova! Po val\u010dku Jutranjik<\/em>, op. 279 (J. Strauss ml.) in hitri polki Mala kronika<\/em>, op. 128 (Eduard Strauss<\/em>; prva izvedba na koncertu) je bil \u010das za predah, med katerim gledalci koncerta pred televizorji vsako leto spremljajo poseben tematski film, posnet med preteklim letom v so\u017eitju \u010dlanov orkestra ter raznih avstrijskih znamenitosti in naravnih lepot.<\/p>\n\n\n\n

Drugi del koncerta je otvorila znamenita in nadvse priljubljena Uvertura k opereti Netopir<\/em> (J. Strauss ml.) ter po\u017eela veliko navdu\u0161enje \u2013 zdelo se je, kot da se je avditorij \u0161ele takrat v popolnosti zavedel, da nam je bila vendarle dana ta neskon\u010dno dragocena mo\u017enost koncertnega do\u017eivetja, ki je vse prisotne mo\u010dno spomnila na nekdanje, \u00bbnormalne\u00ab \u010dase in kar nekaj je bilo prilo\u017enosti, da smo lahko vsi fizi\u010dno prisotni, gotovo pa tudi marsikateri gledalec pred televizorjem ali poslu\u0161alec ob radijskem sprejemniku, pozabili na to, kak\u0161en povratek v resni\u010dnost nas \u010daka \u017ee takoj po koncu koncerta. Zanimiv je morda podatek, da je treba kljub pregre\u0161no dragim vstopnicam koncertni list kupiti posebej in zanj od\u0161teti slabega desetaka; zaradi izjemne li\u010dnosti in iz\u010drpnosti (kar 72 strani) ter \u010dudovitega slikovnega materiala je sicer vreden vsakega centa, pozneje pa lahko slu\u017ei tudi kot zbirateljska posebnost in prijeten spomin na ekskluzivno novoletno koncertno do\u017eivetje.<\/p>\n\n\n\n

Po izvedbah glasbene \u0161ale \u0160ampanjska polka<\/em>, op. 211 (tolkalista Oliver Madas in Klaus Zauner sta po koncu skladbe seveda odprla in nazdravila s pravo penino), Perzijske kora\u010dnice<\/em>, op. 289 s fenomenalno zvene\u010dim tamburinom \u2013 da, izbira pravilnega instrumenta je za u\u010dinkovitost in splo\u0161ni zven skladbe izjemnega pomena! \u2013 in val\u010dka Tiso\u010d in ena no\u010d<\/em>, op. 346 (vse troje J. Strauss ml.), francoske polke Pozdrav v Prago<\/em>, op. 144 E. Straussa, Hellmesbergerjeve baletne glasbe Hi\u0161ni \u0161kratelj<\/em> in francoske polke Nimfe<\/em>, op. 50 Josefa Straussa je na vrsto naposled pri\u0161la zadnja skladba uradnega dela koncerta, \u010dudoviti val\u010dek Glasba sfer<\/em><\/a> (v pomenu nebesnih teles), op. 235 (prav tako Josef Strauss). Njegova izvedba je bila kajpada brezhibna; pravzaprav nisem v celotnem trajanju koncerta na za tak\u0161no prilo\u017enost \u0161e posebej priostrena u\u0161esa ujel niti ene same napake. A \u0161e bolj fascinantno kot to je dejstvo, da se Dunajski filharmoniki \u00bblahkotni\u00ab, za koga celo bagatelni, \u010de ne kar frivolni glasbi novoletnega koncerta posve\u010dajo s povsem enako stopnjo resnosti, predanosti in globine, kot na primer Mahlerjevim ali Brucknerjevim simfonijam. Konec koncev pa glasbe rodbine Strauss noben drug orkester, pa \u010de bi to \u0161e tako \u017eelel, ne more izvajati natanko tako prepri\u010dljivo in galantno, kot to zmorejo Dunajski filharmoniki; gre namre\u010d za tisti tako te\u017eko opisljivi ali izvedljivi Wiener Klangstil<\/em><\/a> \u2013 dunajski zven, ki je vsota lastnega godalnega pristopa in mnogih akusti\u010dno posebnih in unikatnih instrumentov, kot so na primer dunajska oboa, rog in timpani, pa tudi splo\u0161nega, samo temu orkestru lastnega na\u010dina razmi\u0161ljanja o glasbi in njenem poustvarjanju. \u017de samo izvajanje ritmi\u010dnega vzorca val\u010dka s kan\u010dek \u00bbprezgodnjo\u00ab drugo in kan\u010dek \u00bbprepozno\u00ab tretjo dobo \u2013 in kako to izvajanje do potankosti razume cel orkester od prvega do zadnjega glasbenika \u2013 je unikum v svetovnem merilu.<\/p>\n\n\n\n

Zaklju\u010dek dunajskega novoletnega koncerta vsako leto znova sledi strogi in nespremenljivi tradiciji, pravzaprav \u017ee kar ritualu: prvi dodatek je brez izjeme hitra polka, tokrat Na lovu<\/em>, op. 373 (J. Strauss ml.), drugi brez izjeme verjetno najbolj slaven val\u010dek na svetu \u2013 Na lepi modri Donavi<\/em>, op. 314 (isti skladatelj), katerega prve takte ob\u010dinstvo brez izjeme tradicionalno prekine z aplavzom, ki mu sledi nagovor dirigenta (in vzklik orkestra: \u00bbProsit Neujahr!\u00ab<\/em>), in tretji brez izjeme Kora\u010dnica Radetzkega<\/em>, op. 228 (J. Strauss st.). To nepreklicno zadnjo skladbo ob\u010dinstvo brez izjeme spremlja z navdu\u0161enim ploskanjem, pri \u010demer bolj ali manj uspe\u0161no sledi dirigentovim usmeritvam, kdaj, kako glasno in ali sploh ploskati. Je \u017ee tako \u2013 tradicija je na Dunaju hudo resna zadeva in conditio sine qua non, ki se ga \u0161e kako dobro zavedajo tudi vsi udele\u017eenci novoletnega koncerta \u2013 na odru in pod njim.<\/p>\n\n\n\n

Od dveh Slovencev, ki sta trenutno \u010dlana orkestra (klarinetist Andra\u017e Golob je \u00bbpobegnil\u00ab k Berlinskim filharmonikom), je tokrat na odru stal kontrabasist Iztok Hrastnik, pa \u0161e on je bil za koncert sprva samo v rezervi in nazadnje zasedbo dopolnil zaradi oku\u017eb v orkestru. Spomnimo, da ima Dunajska filharmoni\u010dna dru\u017eba okrog 150 glasbenikov, ki kolobarijo med orkestrom Dunajske dr\u017eavne opere in filharmoniki, zato je zasedba \u010dlanov orkestra na novoletnem koncertu vsako leto nekoliko druga\u010dna; violinistka Petra Kova\u010di\u010d je bila tako letos prosta novoletnega koncerta.<\/p>\n\n\n\n

In za konec \u2013 zgolj nekaj minut po koncu leto\u0161njega koncerta je, prav tako v skladu s tradicijo, orkester objavil, da bo novoletni koncert 1. januarja 2023 po natanko desetih letih ponovno vodil doma\u010di \u2013 avstrijski dirigent Franz Welser-M\u00f6st; tudi njemu bo ta \u010dast pripadla \u017ee tretji\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

*<\/a> Daniel Barenboim and Edward W. Said: Parallels and Paradoxes<\/em>, Explorations in Music and Society. Edited and with a Preface by Ara Guzelimian. Bloomsbury, 2003\/2004 (paperback ed.). Str. 173.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

<\/a><\/p>\n\n\n\n

 [Mr1]<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Recenzija novoletnega koncerta<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":23213,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-23212","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23212","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=23212"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23212\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23216,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23212\/revisions\/23216"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/23213"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=23212"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=23212"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=23212"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}