{"id":23435,"date":"2022-04-07T16:35:52","date_gmt":"2022-04-07T14:35:52","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23435"},"modified":"2022-04-07T16:35:53","modified_gmt":"2022-04-07T14:35:53","slug":"john-williams-in-dunajski-filharmoniki-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23435","title":{"rendered":"John Williams in Dunajski filharmoniki"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\" style=\"font-size:16px\"><strong>Zlata dvorana koncertne hi\u0161e Musikverein, Dunaj, 12. marec 2022<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image is-style-default\"><figure class=\"aligncenter size-full is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/John-Williams-na-Dunaju-2022_foto-Dieter-Nagl.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-23436\" width=\"649\" height=\"364\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/John-Williams-na-Dunaju-2022_foto-Dieter-Nagl.jpg 944w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/John-Williams-na-Dunaju-2022_foto-Dieter-Nagl-600x338.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/John-Williams-na-Dunaju-2022_foto-Dieter-Nagl-768x432.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/John-Williams-na-Dunaju-2022_foto-Dieter-Nagl-195x110.jpg 195w\" sizes=\"auto, (max-width: 649px) 100vw, 649px\" \/><figcaption>John Williams na Dunaju, 2022; foto: Dieter Nagl<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poleti 2021, dobro leto po <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=20599\">svojem prvem gostovanju pri Dunajskih filharmonikih<\/a>, je <em>John Williams<\/em> dejal: \u00bbV \u010dasu, ki mi je \u0161e ostal, resni\u010dno upam, da se bom lahko \u0161e ve\u010dkrat vrnil v Evropo. \u017delim si obiskati Leipzig, Hamburg, Berlin in ponovno tudi Dunaj.\u00ab To so besede zdaj \u017ee 90-letnega skladatelja filmske glasbe, verjetno najve\u010djega vseh \u010dasov, in po Morriconejevi smrti zadnjega \u0161e \u017eive\u010dega velikega filmskega simfonika. Williams, ki se pona\u0161a tudi z rekordom \u017eive\u010dega \u010dloveka z najve\u010djim \u0161tevilom nominacij za oskarja (prejel jih je pet), je po mnenju urednikov ugledne angle\u0161ke radijske postaje Classic FM \u00bben najve\u010djih skladateljev klasi\u010dne glasbe v zgodovini\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sicer \u017ee priletnemu, a \u0161e kako energi\u010dnemu skladatelju se je v smislu koncertiranja v Evropi zares \u00bbodprlo\u00ab \u0161ele s koncertom na Dunaju pred dobrima dvema letoma, ravno ob za\u010detku globalne pandemi\u010dne katastrofe. Toda Williams kot da ne pozna oddiha in\/ali pandemije \u2013 tako reko\u010d brez predaha sklada, snema, potuje in koncertira. Zdi se, kot da si je pred smrtjo na stara leta nenadoma za\u017eelel odkljukati svoj <em>bucket list<\/em>, saj je po evropskem debiju na Dunaju <a href=\"https:\/\/open.spotify.com\/album\/2dcFg4nzA7Uhu2Utvs6D9y\">jeseni 2021 dirigiral \u0161e Berlinskim filharmonikom<\/a>, letos pa se je po dobrih dveh letih \u017ee vrnil na Dunaj. Zanimivo je predvsem to, da je Williams zavoljo rednega snemanja filmske glasbe z Londonskim simfoni\u010dnim orkestrom, Evropo obiskoval ve\u010d kot 30 let, a z britanskega otoka nikoli ni pripotoval v kontinentalno Evropo, od za\u010detka leta 2020 pa se o\u010ditno trudi nadoknaditi zamujeno, saj ima po preteklih koncertih na novo \u017ee napovedano <a href=\"https:\/\/en.filarmonica.it\/news\/lunedi-12-dicembre-il-concerto-straordinario-con-john-williams\">decembrsko gostovanje v Milanu<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kot ob svojem prvem nastopu na Dunaju je imel Williams z Dunajskimi filharmoniki v Zlati dvorani znamenite koncertne hi\u0161e Musikverein, ki je kakopak tudi prizori\u0161\u010de vsakoletnega novoletnega koncerta, ponovno napovedana dva koncerta \u2013 sobotnega popoldanskega in nedeljskega dopoldanskega; podpisani sem se udele\u017eil sobotnega. V primerjavi s koncertom januarja 2020 se je na sre\u010do ponovila samo ena skladba, sicer pa je bil spored tokrat \u2013 kot je bilo tudi pri\u010dakovano \u2013 sestavljen povsem druga\u010de. V primerjavi z <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=23212\">novoletnim koncertom 2022<\/a>, ki sem ga v isti dvorani poslu\u0161al dva meseca in pol pred pri\u010dujo\u010dim koncertom, so bili tudi preventivni koronavirusni ukrepi bistveno spro\u0161\u010deni: dvorano s(m)o poslu\u0161alci lahko zapolnili do zadnjega sede\u017ea in stoji\u0161\u010da, maske FFP-2 so bile sicer \u0161e vedno nujne, izpolnjevanje pogoja PCT pa ne ve\u010d \u2013 torej nekako tako kot v \u010dasu pisanja te kritike tudi pri nas.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prvi del koncerta je \u2013 zanimivo \u2013 minil povsem v znamenju Williamsove <em>ne<\/em>filmske glasbe. Kratka, triminutna fanfarna skladba <em>Sound the Bells!<\/em> je nastala leta 1993, ko se je Williams s simfoni\u010dnim orkestrom Boston Pops, katerega \u0161ef dirigent je bil 13 let, podal na turnejo po Japonski. Ker pa sta se ravno v \u010dasu omenjene turneje tam poro\u010dila princ Naruhito in princesa Masako, je Williams posebej za vse japonske koncerte in v obele\u017eitev tega slavnostnga dogodka spisal to skladbo. Navdihnili so ga ogromno zvonovi v japonskih templjih; njihovega zvoka sicer v skladbi ne sku\u0161a posnemati, je pa izstopajo\u010da uporaba tolkal tista, ki sugerira skladateljevo podstat. Prvi vtis, ki ga poslu\u0161alec kombinacije Dunajski filharmoniki + Zlata dvorana Musikvereina dobi, je vedno izjemna akustika, drugi pa brezhibna izvedba; tako je bilo tudi v tem primeru.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Samo \u0161e enkrat moram omeniti Williamsov prvi koncert na Dunaju januarja 2020 \u2013 tudi takrat se je namre\u010d kot solistka predstavila izvrstna nem\u0161ka violinistka <em>Anne-Sophie Mutter<\/em>. Williamsovo osebno znanstvo in prijateljevanje z njo traja \u017ee kak\u0161nih 20 let in izhaja iz \u010dasa, ko je bila poro\u010dena z Williamsovim dobrim osebnim prijateljem, pred leti preminulim skladateljem in dirigentom Andr\u00e9jem Previnom. (Ravno Previn je Williamsa prvi\u010d pripeljal v London in poskrbel za za\u010detek njegovega \u017ee omenjenega dolgoletnega in nadvse uspe\u0161nega umetni\u0161kega \u2013 filmskoglasbenega partnerstva s tamkaj\u0161njim glavnim simfoni\u010dnim orkestrom.)<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tokrat je Anne-Sophie Mutter skupaj z Williamsom in Dunajskimi filharmoniki predstavila skladateljev \u0161e sve\u017e <em>Violinski koncert \u0161t. 2<\/em>, ki je na koncertu do\u017eivel evropsko premiero, krstno pa je bil izveden 24. junija 2021 v Bostonu. Posebej za Mutterjevo napisana skladba traja dobre pol ure in je pisana v \u0161tirih stavkih, poleg obi\u010dajne zasedbe simfoni\u010dnega koncerta pa terja \u0161e zares obse\u017eno sekcijo tolkal, v katero je Williams poleg vseh obi\u010dajnih koncertnih tolkal med drugim vklju\u010dil \u0161e dva triangla, osem razli\u010dnih \u010dinel, tri tam-tame, ragljo in japonski taiko. Ko so ga zaprosili, naj kot skladatelj zapi\u0161e nekaj besed o svoji novi skladbi, je Williams dejal, da naj bi bila \u00bbta naloga zame vedno velik izziv, saj naj bi tak\u0161en opis odgovoril na vpra\u0161anje, \u00bbo \u010dem pripoveduje glasba\u00ab. Resda ima glasba veliko namenov in funkcij, sam pa menim, da bi morala biti odprta za interpretacijo vsakega posameznika in njegovo do\u017eivljanje glede na njegovo osebno \u017eivljenje, pretekle izku\u0161nje in kulturno ozadje. Kar ima nek mo\u0161ki na primer za potopljeno katedralo, ima lahko neka \u017eenska za meglice ob jutranjem svitu.\u00ab Sklenil je z besedami: \u00bbZapi\u0161em lahko samo to, da ta skladba pravzaprav pripoveduje o Anne-Sophie Mutter in o violini kot glasbilu.\u00ab Mutterjeva je kot lastnica dveh Stradivarijevih violin in virtuozna glasbenica to laskavo posvetilo seveda lahko \u0161e kako dobro izkoristila; koncert ji je (bil) brez sence dvoma pisan povsem na ko\u017eo \u2013 no, na strune. Nujno je treba omeniti, da \u2013 \u010deprav to v partituri in koncertnih listih ni izrecno omenjeno \u2013 ima v skladbi zelo pomembno in zelo solisti\u010dno vlogo tudi harfa, ki je med izvedbo prav tako postavljena na solisti\u010dni polo\u017eaj spredaj ob dirigentu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glasba Violinskega koncerta \u0161t. 2 pri\u010dakovano v ni\u010demer ne spominja na Williamsov filmski opus \u2013 pravzaprav niti ne da(je) slutiti, da jo je napisal sicer najve\u010dji filmski skladatelj sodobnega \u010dasa. In \u010deprav je Williams nenadkriljivi mojster pisanja lepih t\u00e9m in melodij, ta koncert svoje glavne t\u00e9me ali vsaj v stavkih ponavljajo\u010dega se leitmotiva sploh nima \u2013 no, to pa je vendarle bilo vsaj majhno presene\u010denje. Po eni strani je odlo\u010ditev seveda popolnoma razumljiva, ker je Williams v osnovi vendarle \u0161olan klasi\u010dni skladatelj \u2013 ki si pri zapisovanju skladb ni nikoli v karieri pomagal z ra\u010dunalnikom, ampak to \u0161e vedno po\u010dne s svin\u010dnikom in radirko. Po drugi strani pa je to samo \u0161e en dokaz, za kako zelo vsestranskega skladatelja gre; ne prestra\u0161i ali ustavi se ob nobenem skladateljskem izzivu \u2013 nasprotno, ti mu pomenijo samo \u0161e ve\u010djo motivacijo in prilo\u017enost za nov izviren umetni\u0161ki izraz. V \u0161tirih stavkih koncerta \u2013 violina ima solisti\u010dni kadenci v prvem in zadnjem \u2013 je mnogo lepih trenutkov, na primer uvodno valovanje pihal na za\u010detku drugega in prominentna uporaba zvonov v zadnjem stavku. Sli\u0161imo lahko nekaj idili\u010dnih, ne\u017enih trenutkov, a \u0161e ve\u010d razrvanosti; z zahtevnim partom za timpane, ki v tretjem stavku nastopijo tudi v \u00bbtriu\u00ab s solistkama, je vrhunsko opravil Anton Mittermayr, le izbira palic bi se lahko nagnila k \u0161e tr\u0161im.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Splo\u0161en vtis Williamsovega Drugega violinskega koncerta je, da gre za \u2013 do neke mere verjetno tudi nezavedno \u2013 predvsem globoko osebno in izpovedno delo; Williams ga je konec koncev komponiral tudi v \u010dasu stoletne pandemije in njenih tragi\u010dnih globalnih posledic. Solisti\u010dna vloga harfe (<em>Anneleen Lenaerts<\/em>) je realizirana predvsem v obliki arpeggiirane akordike in ob\u010dasnega, a pomembnega dialoga z violino. Mutterjeva je kajpada prikazala vso svojo virtuoznost in potrdila svoj ugled ene najvidnej\u0161ih in najodli\u010dnej\u0161ih violinistk sveta ta hip. Za dodatek smo sli\u0161ali glasbo iz malo znanega Altmanovega filma <em>The Long Goodbye<\/em>, ki so jo po Williamsovih besedah \u00bbpo snemanju pospravili in nanjo pozabili vse do sedaj\u00ab, zato smo bili o\u010ditno pri\u010da pravzaprav prvi ponovni izvedbi po skoraj 50 letih, odkar je bil posnet film. \u0160lo je torej za podobno glasbeno kurioziteto kot na prvem koncertu, ko smo v podobni vlogi sli\u0161ali glasbo iz (prav tako malo znanega) filma Cinderella Liberty.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Iskreno moram zapisati \u0161e, da je bil kljub samim superlativom in magi\u010dnosti dogodka prvi del koncerta za marsikaterega poslu\u0161alca (vsaj delno) razo\u010daranje, saj jih je na koncert mnogo od blizu in dale\u010d pripotovalo predvsem z namenom sli\u0161ati \u010dim ve\u010d Williamsove filmske glasbe. Zato so nekateri poslu\u0161alci, nevajeni pol ure in ve\u010d dolgih koncertnih skladb, med izvedbo postali opazno nemirni in \u0161e sre\u010da, da je skladbi, ki je sicer ravno tako do\u017eivela navdu\u0161en, a nekoliko bolj vljuden aplavz, sledil premor.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V drugem delu koncerta pa so na svoj ra\u010dun vendarle pri\u0161li zares vsi poslu\u0161alci. Za\u010del se je namre\u010d v velikem slogu \u2013 z glavno t\u00e9mo iz filma <em>Superman<\/em> (1978). Ob poslu\u0161anju, kako herojska glasba znamenitega superjunaka grmi v izvedbi Dunajskih filharmonikov v vsem svojem sijaju, so se kljub manj\u0161ima spodrsljajema trobent in rogov je\u017eili lasje in \u0161\u010demela kurja polt. Sledile so tri skladbe iz prvih dveh filmov o <em>Harryju Potterju<\/em>. Ob brezhibnih izvedbah \u2013 z glasbo je poletel tudi <em>Feniks Fawkes<\/em> \u2013 sem opazil zgolj to, v koliko hitrej\u0161ih tempih Williams ve\u010dino svoje glasbe dirigira na koncertih, \u010de izvedbe primerjamo z njihovimi dejanskimi filmskimi\/soundtrack razli\u010dicami. Verjetno si lahko toliko ve\u010d umetni\u0161ke svobode vzame tudi zaradi odsotnosti filma kot \u00bbmote\u010dega elementa\u00ab (kot skladatelj rad ve\u010dkrat sam \u0161aljivo poudari).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Od dveh skladb iz filmov o avanturisti\u010dnem arheologu <em>Indiani Jonesu<\/em> je bilo razveseljivo sli\u0161ati <em>Scherzo za motorno kolo in orkester<\/em> (\u00bbsans motorcycle\u00ab, kot je dodal Williams), nekaj manj navdu\u0161ujo\u010de pa <em>Marionino t\u00e9mo<\/em>, ki smo jo poslu\u0161ali \u017ee v 2020. Pri kolosalnem obsegu skladateljevega filmskega opusa res ne bi treba ponavljati skladb, zato me je ta njegova odlo\u010ditev za\u010dudila \u017ee takoj ob najavi koncertnega sporeda. Ve\u010d sre\u010de smo imeli pri zaklju\u010dku koncerta in dodatkih. Za uradni konec smo poslu\u0161ali tri skladbe iz kultne vesoljske sci-fi sage <em>Vojna zvezd<\/em>; najbolj je kajpada navdu\u0161ila <em>Prestolna dvorana in odjavna \u0161pica<\/em> iz prvega posnetega filma (1977), neprijetno pa presenetila <em>T\u00e9ma princese Leie<\/em>, v uvodu katere je imel solist na rogu hude te\u017eave. Dunajski rog je kot glasbilo notori\u010dno zahteven in nepredvidljiv za igranje, zato se lahko nanj resni\u010dno zanesejo le najve\u010dji in najbolj prekaljeni mojstri, kot denimo na preteklem koncertu Ronald Janezic (rogist v orkestru je bil pred njim \u017ee njegov o\u010de Willibald, kdo je bil tokratni nesre\u010dni solist, pa s svojega sede\u017ea v dvorani \u017eal nisem mogel videti). Te in \u017ee prej pri Supermanu omenjene te\u017eave dokazujejo, kako zelo zahtevna za izvajanje je v resnici filmska glasba, sploh izpod Williamsovega peresa, saj lahko ob njej zdrsne tudi najve\u010djim svetovnim glasbenim imenom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prijetna presene\u010denja so pri\u0161la z dodatki: najprej <em>Preko zvezd<\/em> (film <em>Napad klonov<\/em> iz sage <em>Vojna zvezd<\/em> iz leta 2002) v aran\u017emaju za solo violino in orkester; \u0161e zadnji\u010d je nastopila Anne-Sophie Mutter. Sledila je zares \u010dudovita in nepozabna izvedba <em>T\u00e9me letenja<\/em> iz Spielbergove dru\u017einske znanstvenofantasti\u010dne uspe\u0161nice <em>E. T. vesolj\u010dek<\/em> (1982) in povsem za konec, kot je bilo vendarle pri\u010dakovati, \u0161e <em>Imperialna kora\u010dnica<\/em>, znana tudi kot <em>T\u00e9ma Dartha Vaderja<\/em>. Izvedbo januarja 2020 je Williams famozno ozna\u010dil za \u00bbnajbolj\u0161o, kar jih je kdaj sli\u0161al\u00ab \u2013 na sporedu koncerta je tedaj ni bilo, filharmoniki so Williamsa zanjo poprosili sami in dodali argument oziroma kompliment, da gre za \u00bbRadetzkyjevo kora\u010dnico sodobnega \u010dasa\u00ab. Tokratna izvedba ni mogla biti in tudi ni bila tako prelomna niti v tehni\u010dnem (nekaj zgre\u0161enih not \u010dinel in neoptimalen solo sekcije rogov) niti v interpretativnem smislu, a sta zvezdni\u0161ka orkester in dirigent koncert kljub temu sklenila v velikem slogu in avditorij popeljala do stoje\u010dih ovacij (kot je bila sicer bolj ali manj stalnica celotno trajanje koncerta).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tokratni koncert sicer \u017eal ni bil video posnet, se pa bojda lahko nadejamo vsaj izdaje na avdio nosilcih. Glede na to, da je <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=21846\">v \u017eivo posneta plo\u0161\u010da prvega Williamsovega dunajskega koncerta<\/a> po prodajanosti podrla vsa pri\u010dakovanja in rekorde ter se okitila z nazivom najbolj prodajanega klasi\u010dnega albuma leta 2020, vsekakor logi\u010dna in pri\u010dakovana odlo\u010ditev. Maestro Williams, ali se na Dunaju v dogledni prihodnosti vidimo \u0161e v tretje?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Recenzija dunajskega koncerta <\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":23436,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-23435","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23435","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=23435"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23435\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23437,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23435\/revisions\/23437"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/23436"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=23435"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=23435"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=23435"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}