{"id":23645,"date":"2022-06-13T00:49:00","date_gmt":"2022-06-12T22:49:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23645"},"modified":"2022-06-06T23:01:10","modified_gmt":"2022-06-06T21:01:10","slug":"placebov-efekt","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23645","title":{"rendered":"Placebov efekt"},"content":{"rendered":"\n

Pred koncertom Placebo v Zagrebu na \u0160alati 27. junija 2022 objavljamo tekst <\/em>Marte Pirnar iz arhiva tiskane Muske<\/a> \u0161t. 2 iz leta 1999, na koncu prilagamo aktualizirano \u0161pillisto z godbo skupine, ki jo je pripravil <\/em>Goran Mlakar. <\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Placebo: snov, ki ne vsebuje droge, na domnevnega bolnika pa ima povsem enak u\u010dinek (placebov efekt). In Placebo: ameri\u0161ko-\u0161vedsko-britanski trio, ki na ob\u010dinstvo deluje enako – kot droga. Tudi to je placebov efekt. Deluje predvsem na tiste, ki so siti britpopa, in na tiste, ki hlepijo po starih dobrih \u010dasih glamourja, ko je Ziggy Stardust pometel z vso umetni\u0161ko konkurenco. Kajti Placebo<\/a><\/em> so nasledniki glama, punka in vseh tistih milih travestitskih posebne\u017eev, na katere smo po razvpitem in znova vzniklem Boyu Georgeu \u017ee kar pozabili. Placebo ru\u0161ijo \u0161e zadnje meje okostenelih vrednot, ki jih je tako star\u0161evsko posesivno negovala homofobi\u010dna dru\u017eba.<\/p>\n\n\n\n

Hmm \u2026 morda bi jih res lahko imeli za nekak\u0161ne Boyzone indie rocka, kot je neko\u010d v \u0161ali dejal visokorasli basist skupine, \u0160ved Stefan Olsdal<\/em>. In morda bi pun\u010dkasti frontman Brian Molko<\/em> res lahko bil nekak\u0161na punk rock Spice Girl. Placebo so si pridobili sloves, ki v ljudeh zbuja navdu\u0161enje, po drugi strani pa jih odbija. Videti na odru z vsemi \u017eenskimi “\u017eavbami” namazanega fanta je za publiko, vajeno “normalnih” rockerskih deviantne\u017eev, verjetno res nekaj, \u010desar ne morejo mirno prebaviti. In prav to je tisto, kar je imelo na medije in na publiko najve\u010dji “placebov efekt”. \u017dal. Ker je njihov odli\u010dni in inovativni glasbeni izraz preve\u010d o\u010darljiv, da bi ga lahko spregledali.<\/p>\n\n\n\n

V GLAMOUR ODETI PUNK POP<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V tej definiciji se skriva ogromno manevrskega prostora. Trio, ki si najmanj od vsega \u017eeli biti \u0161e en kitarski bend z neskon\u010dnimi solo kitarskimi vlo\u017eki, ima tako na voljo prav vse izrazne mo\u017enosti, ki vodijo do tako imenovanega new grava, nekak\u0161nega post gotskega hibrida. Dodajte \u0161e pest modernega hedonizma in mladostnega spleena, \u0161\u010depec “angsta” in shizofrenije – in \u017ee si lahko predstavljate njihov tri leta star prvenec Placebo<\/em>. Nancy Boy<\/a>, Brianova (biografska) zgodbica o perverznem, zabave i\u0161\u010do\u010dem mladeni\u010du (woman man or modern monkey \/ just another happy junkie<\/em>), je z nalezljivim hru\u0161\u010dem in tru\u0161\u010dem takoj postala himna vseh “druga\u010dnih”, Briana pa se je (kak\u0161no presene\u010denje!) takoj oprijel vzdevek Nancy Boy. Drugih devet zgodbic poslu\u0161alca popelje na \u010dustveni tobogan, po katerem se z roko v roki peljejo mamila in seks v vseh mo\u017enih razli\u010dicah. Brianova besedila so enostavna in zgovorna, zvok trd in tog. Resda so se izogibali temu, da bi se album izgubil v \u010distem punku, toda za glasbeno pestrost in pisanost so bili fantje o\u010ditno \u0161e premalo izku\u0161eni. Morda je bil res vsega kriv bobnar Robert Schultzberg<\/em>, ki je bil z brez\u010dutnim nabijanjem za bobni vse prej kot virtuoz.<\/p>\n\n\n\n

\n