{"id":23676,"date":"2022-06-15T00:55:00","date_gmt":"2022-06-14T22:55:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23676"},"modified":"2022-06-12T21:56:36","modified_gmt":"2022-06-12T19:56:36","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-37","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=23676","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 25. maj 2022 in 2. junij 2022<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V izteku koncertno-abonmajske sezone 2021\/22 smo v Cankarjevem domu prisluhnili dvema od zadnjih koncertov leto\u0161njih abonmajev Orkestra Slovenske filharmonije<\/em> (SF). Pred kratkim je sicer iz\u0161la abonmajska knji\u017eica za sezono 2022\/23<\/a>, ki ponovno obeta marsikaj zanimivega; ob (ne)posre\u010denih kraticah posameznih abonmajev, kot sta FKK in PVC se vra\u010dajo denimo tudi slavni dirigent Charles Dutoit, pa Marko Letonja in nenazadnje stalni gostujo\u010di dirigent Philipp von Steinaecker, \u010digar sodelovanje z orkestrom se je do sedaj \u0161e vedno izkazalo za hvalevredno.<\/p>\n\n\n\n

Tokratni zadnji, peti koncert abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb je bil zastavljen zares avantgardno, za\u010dela pa ga je pohvalno skladba slovenskega skladatelja: Trans<\/em> izpod peresa velikega Janeza Mati\u010di\u010da<\/em>, \u00bbpopolnega glasbenika, ki [z Var\u00e8som in Boulezom, prav tako izvedenima na koncertu] deli resni\u010dno zanimanje za elektroakustiko in neskon\u010dne mo\u017enosti zvoka\u00ab. Lanska abonmajska knji\u017eica je napovedovala \u0161e pokoncertno dru\u017eenje s skladateljem ob \u010da\u0161ah izbranih vin, a je Mati\u010di\u010d pred dvema mesecema \u017eal umrl, zato mu je SF v koncertnem listu spo\u0161tljivo poklonila in memoriam<\/em> (G. Pompe).<\/p>\n\n\n\n

V \u017eal zelo prazni Gallusovi dvorani je na odru sedela ogromna zasedba orkestra z \u00bbmilijon tolkali\u00ab, kot se je izrazil poslu\u0161alec iz ene od sosednjih vrst: denimo z dvema kompletoma timpanov in kopico gongov, pa tudi s tremi harfami. V \u00bbtransu\u00ab Mati\u010di\u010devega zvo\u010dnega sveta se med veliko godalnimi glissandi fragmentarno prepletajo barviti tolkalni drobci in nekaj trobilnih solov (posebej trobente). Kljub odsotnosti znatne melodi\u010dne kohezivnosti ali sistematike skladba pomembno predstavi in razvije tudi dva tematsko konkretnej\u0161a motiva, skoznjo pa se vle\u010de o\u010ditna rde\u010da nit; njena nosilka je z nebroj instrumenti in njihovimi u\u010dinki (solo fleksaton<\/a> za konec skladbe) predvsem sekcija tolkal. Orkester je vseskozi nadvse zanesljivo in suvereno vodil mladi argentinski dirigent Alejo P\u00e9rez<\/em>; o dejstvu, da je bil \u0161e kako prava izbira za ta(k) koncert, pri\u010da drugo dejstvo: P\u00e9rez, sicer tudi sam skladatelj, se je podiplomsko izpopolnjeval pri nikomer drugem kot P\u00e9tru E\u00f6tv\u00f6su.<\/p>\n\n\n\n

Za izvedbo petih Notacij<\/em> (I\u2013IV in VII) Pierra Bouleza<\/em> se je zasedba iz ogromne pove\u010dala v gigantsko; tudi dirigentova partitura bi si zavoljo velikosti, kakr\u0161ne menda \u0161e nisem videl v \u017eivo, zaslu\u017eila enak pridevnik. Poleg devetih tolkalcev je bilo v zasedbi na primer tudi \u0161est rogov, po \u0161tiri flavte in fagoti, tri harfe ter klavir in celesta (vsak instrument s svojo glasbenico). Boulezove Notacije, ki jih je skladatelj za veliki orkester po klavirskem izvirniku priredil \u0161ele skoraj tri desetletja po nastanku, z njimi pa se je intenzivno ukvarjal \u0161e tako reko\u010d do smrti, so za orkester nedvomno zahteven tehni\u010dno-izvajalski, za publiko pa poslu\u0161alski izziv. Skladba je namre\u010d osvobojena \u2013 kot bi verjetno dejal skladatelj \u2013 \u0161tevilnih konvencionalnih prvin, ki se jih je vajen oprijemati marsikateri poslu\u0161alec in v njih iskati varno ter dojemljivo do\u017eivetveno izku\u0161njo. Notacija III je izrazito ritmi\u010dna in odsekana, IV pa karakterno velik kontrast, ki vendarle povrne tudi nekaj \u00bbizgubljene\u00ab konvencionalnosti. VII je pravi tour de force; neusmiljeno \u017ego\u010da glasba je bila pri\u010dakovana za zadnjo Notacijo na sporedu pred premorom koncerta.<\/p>\n\n\n\n

Kronski dragulj pa je \u010dakal v drugem delu koncerta: izvedba simfoni\u010dne pesnitve Am\u00e9riques<\/em>, prve dejansko ohranjene skladbe, ki jo je napisal francoski skladatelj Edgard Var\u00e8se<\/em>; avditorij je lahko zelo kmalu temeljito spoznal, zakaj ga je Henry Miller oklical za \u00bbstratosferskega kolosa zvoka\u00ab. Var\u00e8se je imel za svoje \u010dase (20. stoletje do leta 1965) izjemno napredne, pravzaprav vizionarske ideje o tendencah, razvoju in splo\u0161nem credu sodobne simfoni\u010dne in simfoni\u010dno-elektronske glasbe. Skladba Am\u00e9riques, ki naj bi \u00bbodkri(va)la nove zvo\u010dne svetove\u00ab, prav to tudi po\u010dne in je v letu 2021 praznovala 100. rojstni dan. Ob tej prilo\u017enosti je bila v Sloveniji dejansko sploh prvi\u010d izvedena.<\/p>\n\n\n\n

Za izvedbo Am\u00e9riques, pisane za \u00bbizredno velik orkester\u00ab, se je na odru Gallusove dvorane zbrala res kolosalna koli\u010dina ne samo glasbenikov, ampak tudi instrumentov. Topogledno najbolj zgovoren podatek je vsekakor 14 tolkalcev (od teh kar pet deklet, izjemno!) z izjemnim \u0161tevilom tolkal, ki jih je bilo iz dvorane nemogo\u010de pre\u0161teti, zelo pomembno vlogo v ve\u010dini skladbe pa je imelo zavijanje sirene. Tudi prilo\u017enosti, ko lahko v zasedbi orkestra vidimo osem rogov in dva kontrafagota, so zelo redke. V skladbi prevladujejo skrajne lege instrumentov, veliko kromati\u010dnega pisanja in skrajno kompleksna orkestracija \u2013 ta pa prina\u0161a fascinantne in za mnogoterega poslu\u0161alca verjetno \u0161e nikoli sli\u0161ane timbre in zvo\u010dnosti (sploh ker je \u0161lo za slovensko krstno izvedbo). Motiv osmih rogov v gigantskem orkestralnem tutti je spomnil na Dukasovega \u010carovnikovega vajenca, zelo navdu\u0161ujo\u010de pa orkester kljub kolosalnim dinami\u010dnim izbruhom in monumentalnim zavesam zvoka ni bil dejansko nikoli<\/em> preglasen. Vse sekcije so ostajale jasno sli\u0161ne, za kar je treba dirigentu ob dejstvu, kako redek pojav je to pri nas, izre\u010di vse pohvale. Pozneje smo v skladbi sli\u0161ali tudi precej ritmi\u010dno-melodi\u010dnih ostinatov; njen dramatur\u0161ki lok je bil kljub njeni do dolo\u010dene mere inherentni kaoti\u010dnosti kristalno jasen, kar nadalje pri\u010da o skladateljevi odli\u010dnosti in izvajalski uspe\u0161nosti.<\/p>\n\n\n\n

Po prvih treh skladbah je bila tako Uspavanka<\/em> \u2013 in to ne Stravinskega, pa\u010d pa Gershwina<\/em>! \u2013 pravi \u00bb\u0161ok\u00ab in v tem smislu izjemno u\u010dinkovit, tako reko\u010d genialen, programski zaklju\u010dek ve\u010dera. Du\u0161o in u\u0161esa je pobo\u017eala zelo lepa, \u010dutna in prikladno zasanjana izvedba tega (u)glasbenega nokturna za godalni orkester, v kateri so po dotedanjem garanju vidno u\u017eivali tudi sami godalci.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Darja \u0160travs Tisu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Teden dni pozneje se je na prvi junijski \u010detrtek s \u0161estim koncertom iztekel \u0161e abonma Samih mogo\u010dnih skladb. Zapis na prvi strani koncertnega lista je obve\u0161\u010dal o spremembi, saj je zaradi spremembe sporeda solist namesto 3. klavirskega koncerta Rahmaninova izvedel Lisztova Mrtva\u0161ki ples ter 1. klavirski koncert. Dvorana je bila vsaj nekoliko bolj polna, kot na prej\u0161njem koncertu; v prete\u017eni meri zaradi (o\u010ditno obvezne) prisotnosti razposajene srednje\u0161olske mladine \u2013 ki pa je med koncertom prav hvalevredno mirovala.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e pred prvo skladbo uradnega dela je ob\u010dinstvo na kratko nagovoril ruski dirigent Valentin Urjupin<\/em> in napovedal izredno izvedbo stavka iz skladbe Stille Musik<\/em> ukrajinskega skladatelja (imena \u017eal nisem ujel). Dvorano je napolnila zelo tiha (nomen est omen!) in izjemno ne\u017ena glasba za mali godalni orkester z enim kontrabasom; po zvenu sode\u010d sem sklepal, da so vsi ves \u010das igrali z du\u0161ilci. V lu\u010di trenutne tragike smo do\u017eiveli nekaj zares ganljivih minut.<\/p>\n\n\n\n

Takoj po tem evokativnem uvodu je nastopil ukrajinski pianist Stanislav Hristenko; na koncertu smo torej poslu\u0161ali ruskega dirigenta in ukrajinskega solista. Kot omenjeno uvodoma, smo najprej prisluhnili Lisztovemu<\/em> delu za klavir in orkester Mrtva\u0161ki ples<\/em>, S. 126. Znameniti, zlove\u0161\u010di in vsepovsod (\u0161e posebej v filmski glasbi<\/a>) uporabljeni srednjeve\u0161ki motiv Dies irae (f-e-f-d) se pojavi \u017ee povsem na za\u010detku in pozneje \u0161e po ve\u010d sekcijah, z njim pa se ob\u010dasno poigra tudi solist \u2013 celo v duru, kar je sli\u0161ati \u0161e posebej zanimivo in nepri\u010dakovano. Izjemno muzikalen pianist me je o\u010daral predvsem s pasa\u017eami, ki so terjale mehkobo \u2013 \u010deprav je bil \u0161e kako suveren tudi v virtuoznih, tehni\u010dno prav po lisztovsko peklenskih delih; zelo bi si ga \u017eelel sli\u0161ati tudi na samostojnem recitalu. Dirigent je poskrbel za vzorno, predvsem osve\u017eujo\u010de energi\u010dno spremljavo orkestra, ki je kulminirala v impresiven tutti.<\/p>\n\n\n\n

Znani Lisztov Koncert za klavir in orkester \u0161t. 1 v Es-duru<\/em>, S. 124, je do\u017eivel primerno \u010dvrst uvod. Skladbo zaznamuje 7-tonski motiv, ki mu je Lisztov zet Hans von B\u00fclow sarkasti\u010dno podpisal besedilo ‘Das versteht ihr alle nicht, haha!’ (\u00bbTega ne razumejo, haha!\u00ab) in postane nekak\u0161en leitmotiv koncerta, ki je namesto pri\u010dakovanih treh zanimivo pisan v \u0161tirih stavkih. Hristenko je bil vseskozi povsem prepri\u010dljiv \u2013 zares gre za izjemnega glasbenika. Tako je eno najprijetnej\u0161ih presene\u010denj iztekajo\u010de se sezone pri\u0161lo povsem na njenem zaklju\u010dku, saj sem nekaj \u017eivih izvedb tega koncerta \u017ee do\u017eivel, a nikoli nisem bil pri\u010da tako lepemu Quasi adagiu (2. stavek). Koncert je bil izveden tako reko\u010d brez pripomb, kar velja za vse udele\u017eene: solista, dirigenta in orkester.<\/p>\n\n\n\n

Kot zadnja skladba ve\u010dera je zazvenela Simfonija \u0161t. 3 v c-molu<\/em>, op. 43, ki jo je Aleksander Skrjabin<\/em> podnaslovil \u00bbBo\u017eanska pesnitev\u00ab (Le Divin Po\u00e8me)<\/em>. Skladatelj je v partituri med drugim predpisal tudi natan\u010dno \u0161tevilo godal: po 16 prvih in drugih violin, po 12 viol in violon\u010delov, ter osem kontrabasov. Zasedba je sicer tudi tu velika: poleg opisane godalne sekcije med drugim \u0161e osem rogov, kar pet trobent in tri harfe. Simfonija je v treh podnaslovljenih odsekih in te\u010de neprekinjeno. V prvem \u2013 Boji \u2013 se ob pri\u010dakovano bojevitem, razrvanem in dramati\u010dnem vzdu\u0161ju pojavi tudi prav nepri\u010dakovano romanti\u010dna pasa\u017ea. Tovrsten glasbeni izraz se je stopnjeval tudi v U\u017eitkih, po koncertnem listu \u00bbposkusu ozvo\u010denja neposredne senzualnosti\u00ab (I. Mari\u010di\u0107). Skrjabin je bil v tem poskusu gotovo uspe\u0161en, sploh ob idili\u010dnem koncu odseka. Finale ali Bo\u017eanska igra prav zares izzveni kot \u00bbosvoboditev duha izpod jarma vseh vi\u0161jih sil v \u010disto ekstazo enosti absoluta\u00ab. Tudi zelo sugestivni Urjupin (koncert je dirigiral brez taktirke) je, kot teden dni pred njim P\u00e9rez, orkester v kratkem \u010dasu, ki ga imajo gostujo\u010di dirigenti za to nalogo pa\u010d na voljo, orkester odli\u010dno pripravil, pri\u010dujo\u010do simfonijo pa ve\u010d kot o\u010ditno zelo dobro pozna in do glasbe goji veliko naklonjenost.<\/p>\n\n\n\n

Koncert, ki je \u010dudovito povezal ukrajinskega in ruskega umetnika, je samo \u0161e n-ti\u010d potrdil, da glasba kot umetnost dale\u010d presega vse bariere \u2013 dejanske in nami\u0161ljene, fizi\u010dne in tiste nevarnej\u0161e ter trdovratnej\u0161e (v glavah ljudi), \u010dlove\u0161tvo pa zdru\u017euje v enem najplemenitej\u0161ih poslanstev in ob\u010dutenj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmajih SOS 5 in SMS 6<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":23677,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-23676","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23676","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=23676"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23676\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23678,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23676\/revisions\/23678"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/23677"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=23676"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=23676"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=23676"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}