{"id":24039,"date":"2022-10-30T11:09:17","date_gmt":"2022-10-30T10:09:17","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=24039"},"modified":"2022-10-30T11:09:56","modified_gmt":"2022-10-30T10:09:56","slug":"igra","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=24039","title":{"rendered":"Igra"},"content":{"rendered":"\n

NOAIR, Kino \u0160i\u0161ka, 26. oktober 2022<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Goran Mlakar<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u010cudni so \u010dasi \u00bbnove normale\u00ab, ko bend praznuje obletnico na vsakih pet let in se dere, da Janez ho\u010de samopotrditev, ko popevka tedna postane pokojna kraljica na glasbenem hologramu… in ko pride na koncert predstavnika novega slovenskega alter vala, ki ne popu\u0161\u010da \u017ee nekaj let, okoli sto du\u0161, med katerimi sta tudi dve starej\u0161i mami, in so pri\u010da primorskemu, druga\u010dnemu glasbenemu vetru, ki je na polno spro\u017eil magi\u010den ve\u010der v mali dvorani Kina \u0160i\u0161ka<\/a>. Druga\u010dnost priti\u010de NOAIR<\/a><\/em><\/strong>, ki me je pritegnil ne toliko s hitom Love Indifferent<\/a><\/em> kot s celotno tretjo, zadnjo noro dobro plato Square<\/a><\/em>. S primerjavami s pokojnim Jeffom Buckleyem in Radiohead ni ni\u010d narobe, ker teh dveh biserov nismo nikdar na polno zau\u017eili na son\u010dni strani Alp – hej, kdo nima rad jamranja Thoma Yorkea in zapu\u0161\u010dine sina legendarnega Tima Buckleya!?!<\/p>\n\n\n\n

Umaknil sem se k zavesam Komune, ki slu\u017eijo mehkej\u0161emu zvoku, in se zavit vanje prepustil prijetnemu in posebnemu dogodku. \u0160e pred koncertom sem jih imel na sumu, da bodo zaigrali celoten Square<\/em>, in to se je tudi zgodilo. Album je celostno popoln in tudi nastop je bil dovr\u0161en in tehni\u010dno zelo dobro odigran. Half-Past<\/a><\/em> je tako enostavno lep in oseben, sam tekst spomni na vso lepoto okoli nas, a poglejte, kam smo pri\u0161li. \u010ce se poigram z besedami, je NOAIR obmo\u010dje noir-ja, kar njihova glasba na trenutke tudi je. \u017de na za\u010detku so odvrnili vse gumbe na in\u0161trumentih in kako dobro je delo. \u00bbU\u017eivajte, dokler lahko\u00ab<\/em> je bila posebna besedna zveza poeta Kacota in tudi pevca Maksa<\/em>, ki nam je poslal sporo\u010dilo, da so pomembni trenutki tukaj in zdaj. Komada Rather<\/em> in Square<\/em> sta bila igriva in sta nakazovala na primorski humor in prostranost morskega neba, ki nista izginili iz glasbenega sveta. \u017de poprej sem v recenzijah omenjal, da je slovenski jezik romanti\u010dno popoln za pesnikovanje, in s komadom Igra<\/em> se prika\u017ee, da bi lahko bila celotna plata v tem dragocenem, redkem jeziku. Tako lepo so zaigrali ta komad, ki vsebuje melanholijo Radiohead pome\u0161ano s tekstom, da me je pustil hrepene\u010dega do kosti. Forgotten<\/em> spominja na morsko \u017eivljenje pozabljenih trenutkov in nasploh glasbena \u0161irina NOAIR nudi zasanjane poglede na morska obzorja. Skozi ves nastop sem bil potopljen v raznorazne viharje ob\u010dutkov. NOAIR so posebni, preve\u010d posebni za slovensko sceno, kot zakopan biser na dnu oceana ali slovenskega morja. Suol Stripped<\/a><\/em> je prikazal posebnost vokala, ki ne glede na to, ali vam je v\u0161e\u010d ali ne, krasi to misti\u010dno dru\u0161\u010dino. Kakovost glasbenega ustvarjanja se poka\u017ee tudi v pisanju hitov, ki pritegnejo in sezujejo iz \u010devljev, in Love Indifferent<\/em> je prav tak, za povrh pa \u0161e posvetilo zlatim osemdesetim. Zaradi tega je vredno spoznati NOAIR in se zaljubiti v cel Square. Druga\u010dni \u010dasi, druga\u010dna ljubezen. Vrhunec koncertnega ve\u010dera je bil Ko se stemni v sobi<\/em>, ki nas je z izredno zvo\u010dno in lu\u010dkarsko kuliso odpeljal v no\u010d, da smo jo ob\u010dutili. V komadu, ki zaobjema popolnost glasbe in lirike, se je strast pome\u0161ala z muziko. Dive<\/em> je bil logi\u010den zaklju\u010dek prvega dela koncerta, v drugem pa so odigrali starej\u0161e kot so Colours<\/a><\/em>, World on Drugs <\/em>in Clockwork Dance<\/a><\/em>, da se je za\u010dutilo kot da sta se zgodila dva koncerta v enem ve\u010deru. Holly G.<\/em> je njihov avtorski, a vrgel me je v \u010dase Babyshambles, in prav je tako, da so britanski vplivi zajebantski. V drugem delu nastopa so se NOAIR hecali, a skozi glasbene pokrajine komada Switcher <\/em>ponudili tudi resen potres.<\/p>\n\n\n\n

NOAIR niso za vsakogar, a druga\u010dnost nas dela posebne, kajne. Biti radoveden in odkriti NOAIR je nuja v vnaprej dolo\u010denem svetu izbire. Genialnost primorskega viharja je v spo\u0161tovanju glasbene dedi\u0161\u010dine s preloma novega stoletja, ki so ga zapakirali v brezzra\u010dni prostor. Album Square je popoln. Koncert je bil popoln. NOAIR so popolni in \u0161e zdale\u010d nioso za pozabiti.<\/p>\n\n\n\n

Naj tri:<\/p>\n\n\n\n

\n