{"id":2416,"date":"2011-03-14T15:01:11","date_gmt":"2011-03-14T14:01:11","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2416"},"modified":"2013-02-12T11:12:31","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:31","slug":"filmska-glasba-vseprisotni-pripovedovalec-ki-je-film-ponovno-pripeljal-do-tisine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2416","title":{"rendered":"Filmska glasba: vseprisotni pripovedovalec, ki je film (ponovno) pripeljal do ti\u0161ine"},"content":{"rendered":"

[1]Opomba k naslovu <\/span>
\n<\/strong><\/a><\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/h2>\n

Nadaljevanka o razvoju in prisotnosti glasbe v filmih<\/strong><\/p>\n

Na kratko:<\/p>\n

Prisotnost glasbe v ali ob filmih je s tehnolo\u0161kim in na nek na\u010din dru\u017ebenim razvojem spreminjala svoje argumente. Kmalu zatem, ko so nastale moving pictures<\/em> \u2013 gibljive, a tihe slike \u2013 in so ljudje \u00bbpreboleli\u00ab prvotno fascinacijo ob tem, je\u00a0 glasba za\u010dela te slike razlagati in podlagati, s\u010dasoma pa zanje tudi lagati. Se pravi, film in z njim filmska glasba sta se iz obrtni\u0161kih prelevila v umetni\u0161ke izdelke. Ko umetnost prese\u017ee svojo obrtni\u0161kost in ko tehnolo\u0161ko izpili fleksibilnost svojih orodij, nastanejo \u017eanri, manifesti, ki te \u017eanre spodbijajo, manifesti, ki postanejo \u017eanri, slogovne raznolikosti posameznikov itd. itd. In ko se je film nau\u010dil uporabljati glasbo kot ve\u010dnamensko fleksibilno orodje in ko so se gledalci nau\u010dili interpretirati filmsko glasbo in se naslanjati nanjo kot na vseprisotnega pripovedovalca, je razvoj filmskega izraza naravno pripeljal nazaj do ti\u0161ine. A ta ti\u0161ina je postala druga\u010dna ti\u0161ina. Ker ni ve\u010d neizbe\u017ena (film ni ve\u010d nem), temve\u010d optativna, ji lahko re\u010demo kar absenca glasbe.<\/p>\n

1.DEL\/UVOD<\/strong><\/p>\n

Kako je filmska glasba naredila prvi korak z mesta prekrivne barve <\/em>proti mestu, s katerega lahko dobi oskarja za original score<\/em>, <\/em>ali najprej je bila glasba, \u0161ele potem beseda.<\/strong><\/p>\n

Rojstvo filma je postavljeno v leto 1895 z izumom kinematografa<\/em> bratov Lumi\u00e8re<\/em>; \u010deprav verjetno tudi tega ne bi bilo brez razvoja fotografije (1839) in \u0161e pred tem izuma laterne magice<\/em> (1798) in seveda brez bolj ali manj neuspelih poskusov raznih izumiteljev (vklju\u010dno s Thomasom Alvo Edisonom<\/em>), ki so jima bili navdih ali vir idej. Kinematograf<\/em> je prvi lahko projeciral sliko za ve\u010d ljudi (prej so razne motion pictures<\/em> (gibljive slike) ljudje lahko videli le posami\u010dno skozi kukala v ve\u010dje in manj\u0161e \u0161katle), kar je ob premieri spro\u017eilo v ob\u010dinstvu najprej vsesplo\u0161en strah in nato navdu\u0161enje.<\/p>\n

Na za\u010detku ni bilo zgodb, le premikanje, vendar je bil od tod do nastanka tistega, kar danes poznamo pod imenom Hollywood, le majhen korak, dolg nekaj ve\u010d kot 15 let. Ker so bili filmi nemi, ljudje pa zaradi gledali\u0161\u010da, varieteja itd. navajeni na zvok, so na za\u010detku filme (bolj ali manj sinhrono) spremljali igralci in glasbeniki izza platna z glasbo, zvo\u010dnimi efekti in celo govorjenimi dialogi (ti filmi so bili tako imenovani ‘talkies<\/em>‘ \u2013 talking features<\/em>). Hkrati so nastajali in se razvijali tudi drugi narativni elementi filma. Poleg zelo ekspresivne igre igralcev, pre\u017eete z mo\u010dno gestikulacijo in mimiko, so se poslu\u017eevali close-upov<\/em>, zoomov, fokusiranja na detajl, da ga gledalec ne bi zgre\u0161il, in s\u010dasoma tudi mednapisov, ki so postali poleg klavirske spremljave najbolj stereotipni narativni element nemih filmov. Mednapisi so nadome\u0161\u010dali dialoge in monologe, glasba je ustvarjala atmosfero \u2013 moods<\/em>. Le- ta je bila ve\u010dinoma opisana \u017ee v sami partituri (tako za orkester kot za solista); partiture so se imenovale cue-sheets<\/em> (‘pola klju\u010dev’), distribuirali so jih skupaj s filmi in vklju\u010devale so naslove posameznih kadrov filma, njihovo pribli\u017eno trajanje, note osnovnega motiva (struktura partiture je morala biti fleksibilna, saj bi se lahko poru\u0161ila, \u010de bi orkester ali solist igral v prehitrem tempu) itd. V prvih dveh desetletjih so povezali fonograf in filmski projektor, vendar zvoka in slike niso uspeli popolnoma sinhronizirati do leta 1926.<\/p>\n

Zgodovinski prelet je tako oskubljen, ker za bistvo, do katerega ho\u010demo priti v tej \u00bbnadaljevanki\u00ab, postane filmska glasba zares zanimiva \u0161ele od te to\u010dke dalje.<\/p>\n

Ta prelomno to\u010dko zaznamuje ve\u010d dejavnikov:<\/p>\n

-film je spregovoril<\/em> in kmalu se je tudi obarval<\/em> (med letoma 1926 in 1933)<\/p>\n

-v holivudskem svetu sta zrasla \u017eanrstvo in zvezdni\u0161tvo, hkrati je tja imigriralo veliko evropskih re\u017eiserjev (Billy Wilder, Josef von Sternberg<\/em>)<\/p>\n

-v povojni Evropi so pod vplivi literarnih smernic in slikarskih zvrsti (ekspresionizem v Nem\u010diji, impresionizem in nadrealizem v Franciji in socialni realizem v Sovjetski zvezi) \u017ee za\u010deli nastajati filmi z mo\u010dnimi avtorskimi pe\u010dati (Fritz Lang, Sergei Eisenstein<\/em>)<\/p>\n

-nastajati so za\u010deli tudi dokumentarni in propagandni filmi (Robert Flaherty, Leni Riefenstahl<\/em>)<\/p>\n

Pri vsaki od na\u0161tetih to\u010dk ima glasba naenkrat druga\u010dno funkcijo. \u010ce povzamemo:<\/p>\n

Od vseh vrst umetnosti je za filmsko ustvarjanje razvoj tehnologije in razpolo\u017eljivih tehni\u010dnih sredstev najpomembnej\u0161i, saj temelji na izumih od \u017earnice naprej. Ustvarjalec lahko uporablja le sredstva, ki jih ima na voljo za svojo umetni\u0161ko izraznost. Ta seveda veliko bolj variira, ko se mo\u017enosti raz\u0161irijo, ko tudi tehni\u010dna sredstva postanejo umetni\u0161ka izbira in ne samo orodje.<\/p>\n

\u201c\u0160ele z normalizacijo barve lahko upo\u0161tevamo uporabo \u010drno-bele fotografije kot plod umetni\u0161ke odlo\u010ditve. \u0160ele v zvo\u010dnem filmu lahko re\u017eiser uporabi ti\u0161ino kot dramati\u010dni efekt. […] Sredstva, ki so znotraj danih mehani\u010dnih omejitev potrebna, postanejo optativna, \u010deprav ne neizvedljiva, ko izginejo omenjene omejitve. […] Pri kateremkoli mediju je slog sestavljen iz skupka odlo\u010ditev; toda odlo\u010ditve se lahko izvajajo samo tam, kjer obstajajo alternative. […] Fleksibilnost medija je svoboda umetnika.\u201d<\/p>\n

V. F. Perkins<\/em>: str. 65,67,68[2]<\/a><\/p>\n

Funkcija glasbe ni ve\u010d tako o\u010ditna; glasba od tu dalje dobiva razli\u010dne vloge, dodeljene s strani re\u017eiserja-svobodnega umetnika s fleksibilnimi mediji.<\/p>\n

Tukaj je pravo mesto, da kon\u010dno omenimo Michela Chiona.<\/em> V knjigi Glasba v filmu<\/em>[3]<\/a> nam predstavi, na kak\u0161en na\u010din lahko glasba sopripoveduje film ali kako pomaga filmu povedati zgodbo.\u00a0 Nekatere njegove ugotovitve in postavke bomo uporabili kot izhodi\u0161\u010de za dolo\u010dena poglavja pri\u010dujo\u010de nadaljevanke, nekaterim pa se bomo \u0161e posebej posvetili tudi preko analize konkretnih primerov. Zaenkrat jih torej samo omenjamo, v nadaljevanju pa se bomo k njim \u0161e vra\u010dali:<\/p>\n

glasba je orodje prostora in \u010dasa<\/strong>. Lahko ju relativizira, raztegne ali skr\u010di, pove\u017ee ve\u010d razli\u010dnih prostorov in obdobij.<\/p>\n

V zvo\u010dnem filmu so pomembni trije dejavniki, ki oblikujejo zvo\u010dno strukturo: govor, \u0161umi in glasba. Skupaj tvorijo zvo\u010dni kontinuum <\/strong>in njegovo nasprotje \u2013 zvo\u010dni diskontinuum<\/strong>, ki imata narativno funkcijo v filmu. Vsi trije se lahko med seboj prelivajo ali prehajajo iz enega v drugega (kontinuum), lahko pa eden drugega tudi prekinejo (diskontinuum).<\/p>\n

\u00bbPreden glasba slu\u017ei filmu, ga simbolizira; v zgo\u0161\u010deni obliki izra\u017ea njegov svet […]\u00ab (Glasba v filmu<\/em>, str. 142). Dolo\u010deno glasbeno temo ali leitmotiv lahko dojemamo kot metaforo filma<\/strong>. \u010ce je vizualna podoba denotacija zgodbe, je glasba njena konotacija, njen sekundarni pomen, ki prvega \u0161e dodatno poglobi znotraj semanti\u010dnega polja. Metafore so arbitrarne in ravno tako je arbitrarna filmska glasba, in njun pomen se oblikuje \u0161ele v interpretaciji prejemnika (bralca, gledalca, poslu\u0161alca), ki je delno priu\u010dena, toliko, kolikor je plod socializacije posameznika.<\/p>\n

Glasba opisuje tisto, \u010desar v filmu, v podobi ne moremo videti in\/ali sli\u0161ati v \u0161umih, govoru. Chion to imenuje efekt dodane vrednosti <\/strong>(ibid<\/em>., str. 143). \u010ce je kader stati\u010den, obrazi pa brezizrazni in nemi, si lahko neizre\u010deno interpretiramo preko glasbe. Kot lahko poudari ali ilustrira \u010dustva junakov, lahko glasba poudari dolo\u010den fizi\u010den detajl, na katerega morda gledalec sam po sebi ne bi polagal ve\u010dje pozornosti.<\/p>\n

Efekt, ki ga ima glasba na gledalca (podzavestno ali ne), je po Chionu (ibid<\/em>., str. 159) lahko emfati\u010dni<\/strong> ali anemfati\u010dni<\/strong>. S prvim terminom ozna\u010di\u00a0 glasbo, ki \u0161e poudari podobo, z drugim glasbo, ki je v nasprotju s podobo, oziroma jo ignorira; za primer k slednjemu da cirku\u0161ko melodijo z vrtiljaka, ki dostikrat spremlja kader umora ali nasilja, vendar se ne ustavi, hladno se nadaljuje, kot da se ni\u010d ne bi zgodilo.<\/p>\n

Glasba je lahko diegetska<\/strong> (glasba s platna) ali nediegetska<\/strong> (glasba z orkestrske luknje); slednjo sli\u0161i samo gledalec, prva pa je vklju\u010dena v zgodbo. V obeh primerih ima za gledalca enako funkcijo.<\/p>\n

NASLEDNJI\u010c: <\/strong><\/p>\n

2. del: FILMSKA GLASBA; FILMSKI IN GLASBENI \u017dANR <\/strong><\/p>\n

TER<\/strong><\/p>\n

REALIZEM V FILMIH IN V UPORABI FILMSKE GLASBE<\/strong><\/p>\n

[1]<\/a> Nekateri deli besedila so vzeti neposredno iz diplomske naloge z istim naslovom, nekateri so prirejeni in nekateri sestavljeni na novo; diplomska naloga: Filmska glasba: vseprisotni pripovedovalec, ki je film (ponovno) pripeljal do ti\u0161ine; Polona Jane\u017ei\u010d (mentor: Stojan Pelko), Filozofska fakulteta, oddelek za sociologijo, katedra za sociologijo kulture; Ljubljana, 2007.<\/p>\n

[2]<\/a> Povzeto iz \u0161panskega prevoda (El lenguaje del cine<\/em>, 1972, Madrid: Fundamentos).<\/p>\n

[3]<\/a> Glasba v filmu<\/em> (2000); Ljubljana: Slovenska kinoteka (zbirka Imago)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nadaljevanka o razvoju in prisotnosti glasbe v filmih… <\/p>\n","protected":false},"author":42,"featured_media":2417,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-2416","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-filmska-glasba"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2416","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/42"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2416"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2416\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6252,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2416\/revisions\/6252"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2417"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2416"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2416"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2416"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}