{"id":24297,"date":"2023-01-26T01:28:00","date_gmt":"2023-01-26T00:28:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=24297"},"modified":"2023-01-24T15:30:14","modified_gmt":"2023-01-24T14:30:14","slug":"henry-rollins","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=24297","title":{"rendered":"Henry Rollins"},"content":{"rendered":"\n

Pred nastopom govorjene besede Henrya Rollinsa<\/a><\/strong> v Kinu \u0160i\u0161ka<\/a> vle\u010demo iz arhiva tiskane Muske dalj\u0161i zapis o njem, ki ga je leta 2000 spisal KreG@ pred nastopom Rollins Banda na Rock Oto\u010dcu. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Henry Rollins<\/p>\n\n\n\n

Sin sonca<\/p>\n\n\n\n

Vir: tiskana Muska \u0161t. 6-7, letnik 2000 (pred nastopom na Rock Oto\u010dcu julija 2000)<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Pri skoraj \u0161tiridesetih ima Henry Rollins za sabo \u017ee dvajset let glasbene kariere. V osemdesetih je preporodil ameri\u0161ki punk kot pevec legendarne skupine Black Flag, v devetdesetih pa je z Rollins Bandom postavljal merila za koncertne nastope.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Velja za enega ve\u010djih psihopatov v glasbenem svetu. Podobno kot notori\u010dni G. G. Allin tudi Henry po\u017eiga mostove za sabo, le da v nasprotju s pokojnim G. G.-jem, ki se je utopil v alkoholu in mamilih, kljubuje \u017eivljenju z neprestanim delom, redna vadba z ute\u017emi pa mu nadome\u0161\u010da opojne snovi. Ne izgublja \u010dasa. \u010cesar se loti, tudi izpelje. Je gara\u010d in poskrbi, da je vedno zaposlen, najsi bo s pisanjem, ustvarjanjem, izvajanjem, snemanjem in produciranjem muzike ali govorjene besede; sam skrbi tudi za promocijo \u2013 od pisanja gradiva do izbire fotografij, v lasti ima tudi ve\u010d zalo\u017eb, ki izdajajo videe, knjige in plo\u0161\u010de. Njegova ‘self made’ filozofija, ki jo je najprej uresni\u010dil v svoji glavi in stasu, mu slu\u017ei tudi pri snovanju projektov. Leta 1984 ustanovljena zalo\u017eba 2.13.61 (njegov rojstni datum) je takoj izdala prvo knjigo, ki jo je ‘one man band’ Henry napisal kar z roko, fotokopiral in ro\u010dno spel. Najbr\u017e je tudi edini rocker, ki izdaja plo\u0161\u010de mladim, neuveljavljenim jazzovskim glasbenikom \u2013 in pri tem zavestno dela izgubo. Pri zalo\u017ebi Infinite Zero z Rickom Rubinom (\u0161e pomnite Def Jam in njegove \u010drno-bele umetnike Slayer, Public Enemy itd.) ponovno izdajata pozabljene bisere iz rockovske zgodovine. Ne konzumira medijev in ne sprejema ideologij, ker bi ga to naredilo povpre\u010dnega, zato raje opazuje svet okoli sebe. Slovi po tem, da zapi\u0161e vse vtise in stvari, ki se mu dogodijo v \u017eivljenju. Ta material potem usmerja v dvoje: v knjige in v govorjeno besedo, kjer na odru v pripovedi umetelno in z veliko mero cinizma spleta \u017ealostne stvari z zabavnimi. Za name\u010dek ga je mo\u010d opaziti tudi v kateri od manj\u0161ih filmskih vlog; rad igra kontroverzne vloge butastih policajev, telesnih stra\u017earjev, ki jih pretepe kak\u0161en majhen tip ipd. V nadaljevanju bomo sku\u0161ali osvetliti okoli\u0161\u010dine, ki so vodile k nastanku tega mi\u0161i\u010dastega, tetoviranega manijaka, \u010digar prodorno rjovenje prihaja naravnost iz trebu\u0161ne prepone, in rockovske ikone z reklamnim sloganom ‘pol \u017eival pol stroj’.<\/p>\n\n\n\n

Neko\u010d za sedmimi gorami in sedmimi …<\/em><\/p>\n\n\n\n

V predmestnem Arlingtonu, le reko stran od Washingtona D. C., Henry Garfield z materjo pre\u017eivlja otro\u0161ke dni. Mo\u017eatega o\u010deta videva le ob vikendih, ko z redkimi obiski samosvoje \u2013 s pretepanjem \u2013 pomaga pri zdravljenju alkoholizma matere in utrjevanju osebnosti rahlo\u010dutnega sina. Zardi s hiperaktivnostjo povezane agresivnosti ga v osnovni \u0161oli ne marajo. Zamenja kar tri in pristane  v prete\u017eno \u010drnski \u0161oli, kjer je  – eden redkih belcev \u2013 dele\u017een pogostih napadov. Osamljen, mentalno in fizi\u010dno izredno \u0161ibek otrok, brez podpore dru\u017eine, le s te\u017eavo izdeluje \u0161olo. Blesti le pri angle\u0161kem jeziku. Za poba, ki mora redno jemati pomirjevalo Ritalin, se zavzame vietnamski veteran in u\u010ditelj zgodovine Pepperman ter ga uvede v umetnost telovadbe z ute\u017emi. A fant se po o\u010detovem okusu ne razvija dovolj hitro v mo\u017ea, zato ga po koncu \u0161ole po\u0161lje k vojakom. Tam se kmalu znajde na psihiatri\u010dnem oddelku, sledi odpust.<\/p>\n\n\n\n

Razo\u010daran nad star\u0161i se odseli v Washington in spremeni priimek; \u0161e danes rad poudari, da ni huj\u0161ega, kot otroci, ki so kopije star\u0161ev. Pre\u017eivlja se s prodajo sladoleda, \u010das pa kraj\u0161a v bandu State of Alert. Z enim redkih prijateljev iz otro\u0161kih dni, Ianom McKayem (neko\u010d Minor Threat, nato Fugazi), pre\u017eivita ogromno \u010dasa na koncertih in ob poslu\u0161anju glasbe. \u0160e posebej ju navdu\u0161i plo\u0161\u010da Nervous Breakdown<\/em> (1980) pionirjev ameri\u0161kega punka Black Flag<\/em>;sledita jim po ameri\u0161ki turneji in se z njimi tudi spoznata. Black Flag imajo ves \u010das te\u017eave s pevci, ki jih neprestano zapu\u0161\u010dajo. Leta 1981 se Henry na enem izmed newyor\u0161kih koncertov zavihti na oder, pograbi mikrofon in odpoje Clocked In. Ker je takratni pevec odhajal, ga \u010dlani skupine povabijo za pevca. Henry nemudoma pusti slu\u017ebo, proda skoraj vse, kar premore, in naslednjih pet let pre\u017eivi na turnejah. \u0160e istega leta Black Flag izdajo prvi LP Damaged<\/em> \u2013 in nikoli ve\u010d ne zvenijo tako kot v preteklosti, saj neko\u010d obo\u017eevalec, zdaj \u010dlan skupine z napadalnostjo in jezo predruga\u010di zvok. Plo\u0161\u010da dobi pri velikih distributerjih (MCA) oznako ‘protistar\u0161evska’, zato je no\u010dejo distribuirati. \u0160e danes mehkej\u0161i del publike, ki ji je bolj ustrezal prvinski stoogejevski zvok, obto\u017euje Henryja, d je uni\u010dil obetaven ansambel. A dejstvo ostaja, da so vsa zvo\u010dna inovacija in skoraj vsi diskografski izdelki nastali v Henryjevem \u010dasu. Kitarist Greg Ginn za\u010dne igrati atonalne pasa\u017ee, Henry pa z vmesnimi izpadi bole\u010dine kroji raztrgano dinamiko benda. Rollinsove dru\u017ebenopoliti\u010dne pridige in Ginnovi soli se s\u010dasom dalj\u0161ajo, tako da Black Flag izdajo tudi instrumentalno plo\u0161\u010do (Family Man) s pol strani Henryjevih pridig. Ljubezen do govorjene besede postane v kasnej\u0161ih letih pomemben del njegovega delovanja. V naslednjih letih Black Flag kot obsedeni kri\u017earijo po Ameriki in Evropi. Neko\u010d celo v \u0161tiriindvajsetih urah nastopijo na treh festivalih v treh razli\u010dnih dr\u017eavah. Leta 1986 se utrujeni Greg Ginn odlo\u010di, da se bo posvetil zalo\u017ebi SST in razpusti zasedbo.<\/p>\n\n\n\n

Razpad Black Flag Rollinsa tako potre, da razmi\u0161lja o koncu glasbene kariere. Opomore si, ko obi\u0161\u010de Anglijo in prijatelja Chrisa Hasketta. Tam se mu povrne \u017eelja po ustvarjanju; pri\u010dne pisati, s Chrisom na kitari, Berniem Wandelom na basovski kitari in Mickom Greenom za bobni pa izdajo vinilni plo\u0161\u010di, prvo, Hot<\/em> Animal Machine<\/em>, pod imenom Henry Rollinsin drugo, Drive by Shooting<\/em>, kot Henrietta Collins and the Wife Beating Childhaters (feat. Henry Rollins). Prva postava leta 1987 ustanovljenega Rollins Banda<\/em> takoj izda prvenec Lifetime<\/em> v produkciji Iana McKaya. Plo\u0161\u010da The End of Silence<\/em> (1992) jih popelje na pot slave, a to Henryja ne ovira v \u017eelji, da bi spreminjal svet na bolje. \u0160e vedno je raj\u0161i sam kot v gne\u010di z dolgo\u010dasne\u017ei, zato pa se toliko bolj razdaja na odru, obo\u017euje petje in performans, saj le tako lahko komunicira in deli najintimnej\u0161a ob\u010dutja s tistimi ljudmi, ki ga razumejo. Soo\u010danje z resnico ga navdaja z ob\u010dutkom nedotakljivosti, neranljivosti, odkritost ga razbremenjuje senc preteklosti. Menjava basista pripelje v Rollins Band \u010drnega jazz funk muzika Melvina Gibbsa. Njegov prihod se mo\u010dno izrazi v bolj bluesovskem zvoku plo\u0161\u010de Weight <\/em>(1994), ki je nominirana za grammyja, singel Liar<\/em> pa pogosto predvaja MTV. Na maratonskih turnejah tudi ve\u010dkrat na leto obidejo svet, dokler zasedbi po plo\u0161\u010di Come In and Burn<\/em> (1997) in desetih letih skupnega igranja ne zmanjka ustvarjalne energije.<\/p>\n\n\n\n

Z mislijo, da se je glasbena pot kon\u010dala, se Henry posveti pisanju knjig in govorjeni besedi. Kot producent sodeluje pri plo\u0161\u010di Deep (1998) mladega hardrockerskega tria Mother Superior<\/em>; trio ga navdu\u0161i s sr\u010dnostjo in smislom za igranje, saj ve\u010dino gradiva posnamejo v prvo. Povabi jih na skupno vajo, rezultat ‘kemije’ med njimi so \u0161tirje komadi, nadaljevanje pa letos izdana plo\u0161\u010da Get Some Go Again<\/em> (DreamWorks\/Multimedia). Z rifi hard rocka sedemdesetih in z ritmiko MC5 prina\u0161a plo\u0161\u010da sve\u017e hardrockerski zvok. Priredba komada Are You Ready Thin Lizzy, kjer prime za kitaro tudi sam avtor, Scott Gorham, in sodelovanje Wayna Kramerja v \u0161tirinajstminutni pridigi LA Money Train sta samo dodaten izraz duha plo\u0161\u010de. Ta se bistveno razlikuje od Rollinsovega dosedanjega ustvarjalnega opusa, vra\u010da se k zvokom, ki so mu bili ljubi v mladih letih, nova tematika \u2013 sovra\u0161tvo do glasbene industrije, ki v \u017eelji za \u010dim ve\u010djim dobi\u010dkom onesna\u017euje medijski prostor \u2013 pa daje plo\u0161\u010di dodaten naboj. Kot pravi Henry san: \u00bbTo ni nobena vesoljska znanost. Je samo hard rock, ki ga igrajo ljudje, ki ga imajo radi in znajo igrati to zvrst glasbe. Po mojem mnenju in glede na to, kar sli\u0161im naokoli te dni, postaja pozabljena ve\u0161\u010dina<\/em>.\u00ab Hardrockovska tematika pri Rollinsu ni nekaj popolnoma novega, saj se je \u017ee pred \u010dasom izkazal s priredbo pesmi Let There Be Rock skupine AC\/DC. Pri poslu\u0161anju sem bil najprej razo\u010daran, ker se mi je plo\u0161\u010da zdela preve\u010d umirjena, a nadaljnja obravnava in primerjava s prej\u0161njim izdelkom poka\u017ee, da niti pribli\u017eno ni tako. Pesmi so primerno dolge in razen dalj\u0161e pridige na koncu plo\u0161\u010de ne vsebujejo \u010drevastih ‘low self opinion’ patetik. Vsekakor ena Rollinsovih glasbeno in besedilno najbolj dovr\u0161enih in z \u017earom posnetih plo\u0161\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Sve\u017ea kri v spremljevalnem ansamblu staremu ma\u010dku neizmerno godi, zato jo je po stari navadi takoj po kon\u010dani plo\u0161\u010di mahnil na potep. Sode\u010d po tem, kar sem zvedel od sre\u010dnikov, ki so ga gledali \u017ee pred meseci v obljubljeni de\u017eeli, Rollins Band \u017ee dolgo ni bil v tako dobri formi. Sedmega julija 2000 je na prvem ve\u010deru festivala Rock Oto\u010dec \u017ee \u010detrti\u010d nastopil v na\u0161ih logih. Did It.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\n