{"id":24333,"date":"2023-01-29T13:56:16","date_gmt":"2023-01-29T12:56:16","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=24333"},"modified":"2023-01-29T14:36:24","modified_gmt":"2023-01-29T13:36:24","slug":"tom-verlaine-1949-2023","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=24333","title":{"rendered":"Tom Verlaine (1949 – 2023)"},"content":{"rendered":"\n

Objavljeno v tiskani Muski \u0161t. 10 leta 2002<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

Richard Hell in\/vs Tom Verlaine<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

 Zgodba o Theresi Stern<\/h1>\n\n\n\n

Nasprotja se privla\u010dijo, pravijo. A \u010de imamo opraviti z izrazitimi avtorskimi osebnostmi, te na dolgi rok te\u017eko sodelujejo na enakopravni ravni. <\/em>Tom Verlaine<\/strong> in <\/em>Richard Hell<\/strong> sta odli\u010den primer za to trditev, njuna pota so se zbli\u017eevala in razdru\u017eevala, in namen tega zapisa je ravno izpostavljanje njunih sti\u010dnih to\u010dk in prav tako pomembnih to\u010dk razhajanja.<\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161a protagonista sta si tudi generacijsko zelo blizu, lo\u010di ju le nekaj mesecev, oba sta namre\u010d rojena konec leta 1949. Ravno prav, da sta za rep ujela idealisti\u010dna \u0161estdeseta leta, le da se vanje nista vklju\u010dila kot glasbenika, temve\u010d le opazovalca, spremljevalca. Res se je Tom Miller<\/em> v mladih letih u\u010dil igrati klavir in saksofon, to mu je kasneje pomagalo k malce druga\u010dnemu pristopu do igranja kitare, a prva oblika umetni\u0161kega izra\u017eanja pri obeh je bilo pesni\u0161tvo. Miller je celo spremenil priimek v Verlaine<\/em>, po francoskem simbolistu iz 19. stoletja, medtem ko je Richard Meyers<\/em> izbral psevdonim Hell<\/em>, s katerim je poudaril svoj mladostni\u0161ki upor; ve\u010dino te, resda primerno \u201cdozorele\u201d dr\u017ee, je ohranil do danes.<\/p>\n\n\n\n

Pri \u0161estnajstih letih je Richard be\u017eal od doma, z avtostopom je prepotoval jug Zdru\u017eenih dr\u017eav, s Kerouacovim romanom On The Road v \u017eepu. Policija ga je kmalu na\u0161la in vrnila domov v Kentucky, a Richard je prepri\u010dal doma\u010de, da nima smisla, da ga \u0161e naprej zadr\u017eujejo, njegov \u017eivljenjski cilj je bila selitev v New York. Vmesna postaja je bil Delaware, kjer je nekaj \u010dasa \u0161tudiral, a za nas je pomembnej\u0161e tamkaj\u0161nje sre\u010danje s Tomom Verlainom. Dru\u017eilo ju je zanimanje za beatni\u0161ko literaturo in rock’n’roll: Arthur Rimbaud, William Burroughs, Velvet Underground, Stooges, New York Dolls in pripadajo\u010di \u017eivljenjski slog. \u201cEnotna\u201d sta bila v pesni\u0161tvu, skupaj sta objavila pesni\u0161ko zbirko Wanna Go Out?<\/em> pod izmi\u0161ljenim imenom Theresa Stern<\/em>. \u0160la sta tako dale\u010d, da sta zraven pritaknila celo \u201cnjeno\u201d sliko, ki je bila v bistvu sestavljenka njunih obrazov z dodano lasuljo …<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Prva leta v New Yorku sta se kalila v underground pesni\u0161kih krogih in se navzela DIY (do-it-yourself) delovnih navad; skratka, ti pesniki se niso udinjali pri zalo\u017enikih, ampak so delali svoje stvari, jih sami ciklostirali in \u010dakali, da jih zalo\u017eniki najdejo. Prav tako so kasneje Television<\/em>, Patti Smith<\/em> in Richard Hell And The Voidoids<\/em> sami zalo\u017eili prve single in \u201cpo\u010dakali\u201d, da jih gramofonske zalo\u017ebe poi\u0161\u010dejo in ponudijo snemalno pogodbo. \u0160e prej, leta 1971, se zgodijo Neon Boys<\/em>, prva resnej\u0161a glasbena skupina Richarda Hella in Toma Verlaina, ki se jima pridru\u017ei bobnar Billy Ficca<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Morda so preprosto prehiteli \u010das, dlje od poskusnih posnetkov in nekaj klubskih nastopov v tistem \u010dasu niso pri\u0161li, \u0161ele mnogo kasneje, leta 1980, je pri zalo\u017ebi Shake iz\u0161el singel s tremi pesmimi. Obenem je Ficca za nekaj \u010dasa od\u0161el v Boston, Verlaine pa je \u017eelel v zasedbi \u0161e enega kitarista. Ko je na\u0161el somi\u0161ljenika v Richardu Lloydu<\/em> in se je vrnil tudi Ficca, so leta 1973 nastali Television, tedaj \u0161e vedno edina kratkolasa rockovska zasedba v New Yorku.<\/p>\n\n\n\n

V zgodnji fazi delovanja sta si avtorski dele\u017e enakopravno razdelila Richard Hell in Tom Verlaine, tako je bilo \u0161e na snemanju poskusnih posnetkov pod producentskim nadzorom Briana Ena. Med \u0161estimi pesmimi so se zna\u0161le tudi Hellove Love Comes In Spurts<\/em> (sumljivo spominja na Anarhista na\u0161ih Pankrtov), Blank Generation<\/em>, Fuck Rock’n’roll<\/em> … Prva trenja so nastala, ko Verlaine v \u017eivo, razen Blank Generation<\/em>, ni \u017eelel izvajati Hellovih pesmi. Obenem ga je motilo Hellovo odrsko obna\u0161anje, namesto da bi se posvetil igranju basovske kitare, je ponorelo skakal … Na videz nepomembne razlike so kmalu pokazale na nepremostljive razlike v glasbenem pristopu.<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161anje je, \u010de bi Television pri\u0161li v zgodovino, \u010de se Tom Verlaine in Richard Lloyd na enem od no\u010dnih pohajkovanj po ju\u017enem Manhattnu ne bi ustavila v klubu CBGB (Country, Blue Grass, Blues) in vpra\u0161ala lastnico, \u010de bi s skupino lahko tam kdaj nastopila. Morala sta se le sprenevedati, da res igrajo \u201cCBGB\u201d. Njihovi redni nastopi ob nedeljskih ve\u010derih so kmalu utrli pot drugim novorockovskim skupinam, ki niso imele mo\u017enosti nastopanja, ne da bi imele nujno dosti skupnega. Zgodnje dogajanje v CBGB \u0161e vedno velja za eno najvitalnej\u0161ih rockovskih \u201cscen\u201d, in mnoge skupine se \u0161e danes rade pohvalijo, da so nastopile tam.<\/p>\n\n\n\n

\n