{"id":2508,"date":"2011-03-30T21:04:25","date_gmt":"2011-03-30T19:04:25","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2508"},"modified":"2013-02-12T11:12:31","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:31","slug":"sedem-xenia-jus-3","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2508","title":{"rendered":"SEDEM \u2013 Xenia Jus (3)"},"content":{"rendered":"<p>Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. Tretji\u010d.<\/p>\n<figure id=\"attachment_2509\" aria-describedby=\"caption-attachment-2509\" style=\"width: 267px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/IMG_9449.JPG.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-2509\" title=\"IMG_9449.JPG\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/03\/IMG_9449.JPG.jpg\" alt=\"\" width=\"267\" height=\"400\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-2509\" class=\"wp-caption-text\">Xenia Jus, foto: Barbara Berce<\/figcaption><\/figure>\n<p style=\"text-align: center;\">\n<p><em>Xenia<\/em> <em>Jus<\/em> \u2013 kantavtorica, \u00bbkombinatka\u00ab, pesnica, skladateljica, aktivistka, \u010duje\u010da motrilka sveta in \u00bbve\u010dna \u0161tudentka \u017eivljenja\u00ab, kot si pravi sama. \u017denska, ki tisto, kar misli, najraje zapoje in zaigra. Brez dlake na jeziku, brezkompromisno, samosvoje, nabrito. Dru\u017ebenim farsam in ma\u010dehovski kulturni politiki v dru\u017ebi kitare \u017ee desetletja neusmiljeno nastavlja kriti\u010dno ogledalo, hkrati pa je v kakem drugem trenutku skorajda ontolo\u0161ko zami\u0161ljena, otro\u0161ko zvedava ali mehko spravljiva iskalka \u010dlove\u010dnosti. Z zavidljivo dvajsetletno kilometrino edina in zato \u0161e toliko bolj dragocena kantavtorska veteranka v na\u0161em prostoru.<\/p>\n<p>ENA <em>Drugo leto bo minilo \u017ee dvajset let od za\u010detka tvoje glasbenoumetni\u0161ke poti. Preizku\u0161ala si se v mnogih vlogah \u2013 kot pesnica, skladateljica, rokerica, kantavtorica, producentka, \u0161ansonjerka, \u201ckombinatka\u201d in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. Kako je Xenia odra\u0161\u010dala in se razvijala kot vsestranska ustvarjalka? Kako se vidi danes? <\/em><\/p>\n<p>XENIA JUS 1 Domnevam, da moje odra\u0161\u010danje ni odstopalo od odra\u0161\u010danja sovrstnic in sovrstnikov. Odra\u0161\u010danje v sedemdesetih za moje pojme ni bilo te\u017eko. To so bili \u010dasi kreditov, \u010dokolade Milka in poslednje desetletje \u017eivljenja <em>Tita<\/em> in z njim Jugoslavije, kakr\u0161no so ustvarili na\u0161i star\u0161i in stari star\u0161i. Domnevam, da smo skoraj vsi, ki smo za\u010detna leta \u017eivljenja pre\u017eiveli v majhnih va\u0161kih skupnostih in sedaj \u017eivimo v Ljubljani, ki je, mimogrede, najverjetneje edino slovensko mesto, ki vsaj pribli\u017eno ponuja ob\u010dutek \u201cdinamike urbanega in sodobnega\u201d, prenesli v osebni duhovni zapis odraslosti nekaj primarnega. Ne glede na predznak \u201cprimarnega\u201d moram priznati, da se \u0161e vedno spra\u0161ujem, kam pravzaprav sodim, tako v geografskem kot v duhovnem bistvu. Najbr\u017e bom ve\u010dna \u201c\u0161tudentka \u017eivljenja\u201d, ki je vselej nepredvidljivo in polno izzivov.<\/p>\n<p>DVE <em>Kaj v tem \u010dasu in v tem prostoru pomeni biti kantavtorica?<\/em><\/p>\n<p>XENIA JUS 2 Kar je dobrega v kantavtorstvu, je dejstvo, da ne mol\u010di, \u201ckdor svoje pesmi drugim poje\u201d. Dobro je, da se v z besedami in interpretacijo pesmi na koncertru upravi\u010deno jezi\u0161, da ne skriva\u0161 svojih pogledov, da si, kar si. Kar je malo manj vzpodbudno, je to, da od omenjene iskrenosti lahko \u017eivijo le redki. Mene med temi zaenkrat \u0161e ni. Ampak, hej, do pokojnine, ki je moja generacija itak ne bo do\u017eivela, je \u0161e dale\u010d, zato se pustimo presenetiti, in \u010de se le da, kdaj pa kdaj tudi nasmejati.<\/p>\n<p>TRI <em>V zadnjih petnajstih letih si izdala kar sedem albumov in nastopila na \u0161tevilnih odrih, na katerih si sodelovala oziroma si jih delila z najrazli\u010dnej\u0161imi znanimi in manj znanimi ustvarjalci in ustvarjalkami. Katere so poglavitne razlike med povsem samostojnim in skupinskim ustvarjanjem? Na kak\u0161ne na\u010dine te ti razli\u010dni na\u010dini delovanja izpolnjujejo kot glasbenico, kot pesnico, kot \u017eensko, kot \u010dloveka?<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p>XENIA JUS 3 \u010ce deluje\u0161 kot posameznik\/-ca, ve\u0161, da razen tebe na odru ni nikogar, ki bi sodeloval v filmu nepredvidljivih razse\u017enosti. Ko si oder deli\u0161 z drugimi, postane film barvit, ve\u010dplasten in predvidljiv. Ker delujem ve\u010dplastno in se predstavljam javnosti v razli\u010dnih inkarnacijah, lahko pravzaprav ugotovim, da sodim med prilagodljivej\u0161e glasbeno-literarne primerke. Na vpra\u0161anje, kako me razli\u010dni na\u010dini delovanja izpolnjujejo, pa ne znam odgovoriti druga\u010de kot: Nimam pripomb, u\u017eivam v vsakem primeru.<\/p>\n<p>\u0160TIRI <em>Zadnji ve\u010dji projekt, ki si ga lanskega junija ve\u010d kot uspe\u0161no postavila na oder \u0160panskih borcev, je gotovo <\/em>Svetilnik<em> <\/em>hrepenenja<em>, v katerem so znane slovenske pevke in interpretinje (od <\/em>Anike<em> <\/em>Horvat<em>, <\/em>Severe<em> <\/em>Gjurin<em>, <\/em>Vesne<em> <\/em>Zornik<em>, <\/em>Tinkare<em> <\/em>Kova\u010d<em> do <\/em>Irene<em> <\/em>Preda<em>) tvojim pesmim vdihnile precej druga\u010den pe\u010dat. Zakaj si se odlo\u010dila za tak\u0161en koncept? Kaj pesem v interpretaciji nekoga drugega pridobi in kaj vse se izgubi oziroma spremeni?<\/em><\/p>\n<p>XENIA JUS 4 V zadnjem letu ali dveh sem ve\u010dkrat omenila, kaj je pravzaprav rde\u010da nit odlo\u010ditve, da moje pesmi pojejo vrhunske glasbenice in gledali\u0161ke ustvarjalke. Kantavtorski glas je v slovenskem prostoru preprosto premalo sli\u0161an, pogosto presli\u0161an, \u010de pa govorimo o \u017eenskem kantavtorskem ustvarjanju, je pravzaprav skoraj nesli\u0161no. Med mnogimi na\u010dini, s katerimi posku\u0161amo nekateri avtorji v zadnjih letih promovirati kantavtorsko glasbo (Kantfest, gostovanja dobitnikov zlate, srebrne in bronaste kante v Ljubljani in drugih krajih Slovenije ter tujini), sem se domislila tudi omenjenega na\u010dina predstavitve, ki bo, upam, \u0161e kdaj na\u0161el svoje ob\u010dinstvo. Pesmi, ki so jih na Svetilniku pele ustvarjalke, so dobile natan\u010dno to, \u010desar jim sama nisem nikoli utegnila dati. Raznolikost in veli\u010dastno \u0161irino.<\/p>\n<p>PET <em>Poznamo te kot samosvojo avtorico iskrivih, nepokornih, ironi\u010dnih, dru\u017ebeno anga\u017eiranih komadih in delovanju (zadnje \u010dase predvsem v \u017eenskem pevskem zboru <\/em>Kombinat<em>), kot tudi po tekstih, ki odslikavajo bolj liri\u010den, introspektiven, bivanjski pogled na \u017eivljenje. Kaj se ti zdi pri ustvarjalnem procesu \u0161e posebej pomembno izpostaviti? Na kak\u0161en na\u010din pridejo sporo\u010dila do ljudi? So redki nastopi dovolj vidni in sli\u0161ni, glede na to, da so kantavtorske prakse marginalizirane v primerjavi z drugimi, bolj sredinsko usmerjenimi popularnoglasbenimi \u017eanri?<\/em><\/p>\n<p>XENIA JUS 5 V Sloveniji so se v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja odvijali enormni premiki. Tudi v glasbeni industriji. A kantavtorski zvsti niso bili preve\u010d naklonjeni. V tem procesu \u201cprofesionalizacije\u201d tr\u017ei\u0161\u010da slovenske glasbe je pre\u017eivelo le nekaj ustvarjalcev, ki so imeli mo\u010dno glasbeno ozadje, ve\u010dino pa je \u201cpo\u017erla\u201d pop industrija. Redki so, ki so ostali zvesti sebi in svojemu ob\u010dinstvu. Nekaterih danes ni ve\u010d. Slava jim. Novo tiso\u010dletje je prineslo ve\u010d mo\u017enosti in poguma, ki smo ga posamezniki zdru\u017eili in ga \u0161e zdru\u017eujemo pod znamko festivala Kantfest. \u010cetudi pravzaprav ne vemo, kako in kam se bo to kantavtorsko gibanje razvijalo, lahko danes mirno trdim, da je v tem trenutku situacija za kan\u010dek bolje organizirana, a \u0161e vedno skoraj povsem nepodprta s strani krovne umetni\u0161ke organizacije. \u0160koda, ki se je delala v devetdesetih, se tako le \u0161e stopnjuje. K sre\u010di sem tak\u0161ne vrste ustvarjalka, da gradivo, ki me pi\u0161e, najdem tudi v bedi, krizi in drugih visoko zvene\u010dih dru\u017ebenih katastrofah sodobnosti. Vpra\u0161anje o tem, na kak\u0161en na\u010din pridejo sporo\u010dila do ljudi in \u010de so redki nastopi dovolj vidni in sli\u0161ni, pa je potrebno nasloviti na Ministrstvo za kulturo. Prepri\u010dana sem, da bodo visoko usposobljeni \u201cstrokovni kadri\u201d na\u0161li primerno razlago in jo seveda tudi posredovali javnosti.<\/p>\n<p>\u0160EST <em>\u201c\u2026 Kar pa se ti\u010de uradnega statusa svobodne umetnice, sem ob pogojih, ki jih mora svobodna umetnica v tej de\u017eeli izpolnjevati, trenutno raje ekolo\u0161ka teroristka ali eksoti\u010dna plesalka v Bermudskem trikotniku, stoje\u010da na trepalnicah,\u201d si dejala v intervjuju za <\/em>Musko<em> pred ve\u010d kot osmimi leti. Status svobodne umetnice danes ima\u0161, kljub temu pa svoje kriti\u010dne dr\u017ee nisi izgubila. Odsotnost statusa kantavtorjev v razvidu poklicev na ministrstvu za kulturo je \u0161e vedno te\u017eava, s katero se spopada\u0161 tako sama kot tudi cela vrsta tvojih stanovskih kolegov\/kolegic. Kje vidi\u0161 temeljne ovire za vzpostavitev statusa, kako se odra\u017eajo pri tvojem delu in kako naj se jih re\u0161uje?<\/em><\/p>\n<p>XENIA JUS 6 Ja, \u017eivljenje je nepredvidljivo. \u010ce sem bila slabih deset let nazaj prepri\u010dana, da raje umrem, kot da si vsaj malenkostno izbolj\u0161am \u017eivljenjske pogoje, potem danes, ko se na mojem osebnem koledarju izpisujejo desetletja, ki prina\u0161ajo prve sive lase in te\u017eave v sklepih, nisem ve\u010d tako zelo prepri\u010dana, da \u017eelim umreti \u201cpremlada\u201d. Kakorkoli \u017ee, preden zapustim ta planet, \u017eelim vedeti, da sem ga \u201c\u017eivela\u201d \u2013 tudi uradno \u2013 kot kantavtorica.<\/p>\n<p>Temeljna ovira za vzpostavitev kantavtorsva v razvidu specializiranih umetni\u0161kih poklicev je namre\u010d kontinuirana posledica odsotnosti najmanj\u0161ega zanimanja za avtorsko ustvarjanje. Ignoriranje te glasbene zvrsti se vle\u010de od za\u010detka devetdesetih. Izgleda, da \u010das \u0161e ni dozorel. Potrebovali bi le nekaj stvavkov in kan\u010dek dobre bolje za razre\u0161itev te te\u017eave. A zdi se, da je obojega zmanjkalo. Te\u017eave, ki jih pozvro\u010da dejstvo, da kantavtorstvo ni registriran poklic, so neopisljive. In odpirajo vse mo\u017enosti manipulacij s strani razli\u010dnih institucij \u2013 od ministrstva za kulturo do dav\u010dne uprave itd. Na koncu izpademo cepci tisti, ki \u0161e najbolj verjamemo v besede. Ironi\u010dno, kajne? Re\u0161itev pa medtem plava dale\u010d, dale\u010d stran. V sosednji pisarni.<\/p>\n<p>SEDEM <em>Kak\u0161ni glasbeni izzivi in projekti te \u010dakajo v prihodnje? Kak\u0161na je prihodnost kantavtorstva v Sloveniji?<\/em><\/p>\n<p>XENIA JUS 7 Za kantavtorsko prihodnost ne bi znala napovedati ni\u010d pretirano optimisti\u010dnega, ker \u017eal nisem vede\u017eevalka (nasme\u0161ek). \u010ce se ne bodo predramili tisti ljudje, ki v sodobni slovenski glasbeni industriji ustvarjajo \u201cljudski okus\u201d, \u010de bomo ljudem, ki jih od vsega dobrega, kar nudi slovenska kultura, zanima le \u0161elestenje bankovcev, prepustili nadaljnje ustvarjanje \u201cnacionalnega glasbenega okusa\u201d, potem na podo\u010dju kantavtorstva ne smemo pri\u010dakovati vrhunskih izdelkov. \u010cas je, da se predramijo vsi, katerih do\u017enost je omogo\u010dati ljudem, da sli\u0161ijo glas kantavtorjev. Nikar ne podcenjujte slovenskega ob\u010dinstva. Niso vsi \u201crde\u010devratne\u017ei\u201d. Na\u0161i glasovi so namre\u010d budni od samega za\u010detka. Spali bomo v grobu. Saj prej sploh \u010dasa ne bo \u2026<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>7 vpra\u0161anj, 7 odgovorov, 7 ljudi. Tretji\u010d. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":2510,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-2508","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2508","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2508"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2508\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6248,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2508\/revisions\/6248"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2510"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2508"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2508"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2508"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}