{"id":25388,"date":"2023-05-23T19:14:42","date_gmt":"2023-05-23T17:14:42","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=25388"},"modified":"2023-05-23T19:21:29","modified_gmt":"2023-05-23T17:21:29","slug":"unsane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=25388","title":{"rendered":"Unsane"},"content":{"rendered":"\n

Pred koncertom zasedbe Unsane v Channelu Zero<\/a> v Ljubljani v sredo, 24. maja 2023, objavljamo intervju iz tiskane Muske \u0161t. 4 iz leta 1998<\/a>, v njem se je Helena Marko pogovarjala z danes nekdanjim bobnarjem zasedbe Vinniejem Signorellijem. Danes je za bobni Unsane<\/strong><\/a> Jonathan Alan Syverson<\/em> iz zasedb Daughters<\/a>, As The Sun Sets in The Color of Violence, ob edinem ustanovnem \u010dlanu Unsane kitaristu in pevcu Chrisu Spencerju<\/em> je v aktualni zasedbi \u0161e basist Cooper<\/em>, ki ga med drugim poznamo po igranju v Made Out Of Babies<\/a>. Ker Unsane napovedujejo izvedbo zgodnej\u0161ega materiala je prilo\u017enost prav\u0161nja, da poklikamo intervju izpred \u010detrt stoletja. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Glasbeni psihoti\u010dni morilci<\/strong><\/p>\n\n\n\n

(intervju iz leta 1998)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Newyor\u0161ki trio Unsane je nastal leta 1988 in sodi v newyor\u0161ko generacijo skupin, ki je v devetdesetih bistveno prispevala k ohranitvi vitalnosti te scene. Obenem pa je po\u010detje skupine, ki ga odlikujeta iskrena in brezkompromisna surovost in neverjetna silovitost, \u0161e kako vezano na mo\u010dno “noise” sceno v prvi polovici devetdesetih, katere za\u0161\u010ditni znak je bila tudi zalo\u017eba Amphetamine Reptile Records. Ta surovost in silovitost te tri\u010dlanske skupine, ki ima za sabo pet studijskih albumov, izdajo kompilacije singlov in dva koncertna zapisa, pride do izraza \u0161e posebej na koncertih. Kitara in bas se zlivata v velikansko hrume\u010do po\u0161ast, skozi drobovje se prebija zmali\u010den \u017eivalski vokal. Besedila, premazana s distorzijo, so le raztrgani fragmenti skrajnosti, linearni in apokalipti\u010dni. Po tak\u0161nem koncertu v gra\u0161kem Teatru smo se marca 1998 pogovarjali z bobnarjem skupine <\/em>Vinnijem Signorellijem.<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Na za\u010detku ste bili v skupini \u0161tirje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V bistvu ja, vendar nismo nikoli igrali kot \u0161tiri\u010dlanska skupina. Unsane so nastali z namenom, da bi ljudi spravljali ob \u017eivce, da bi videli, koliko hrupa lahko spravijo skupaj.<\/p>\n\n\n\n

Da bi pregnali sosede?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tudi to. S\u010dasoma so za\u010deli igrati na vse ve\u010d koncertih. Potem je pred \u0161estimi leti (1992, op. ur.) umrl originalni bobnar, Charlie Ondras. Prosili so me, naj se jim pridru\u017eim, in od takrat sem redni \u010dlan skupine. Basist Dave Curran je pri\u0161el pred kak\u0161nimi \u0161tirimi leti. Naredili smo nekaj plo\u0161\u010d in tukaj smo.<\/p>\n\n\n\n

Igral si s Foetusom in Swans (leta 1991 je bil med njihovo turnejo tudi v Ljubljani, op. a.). Sodeluje\u0161 \u0161e s kak\u0161no skupino ali so Unsane tvoj edini bend?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

S Foetusom \u0161e vedno igram, sodeloval sem pri njegovi zadnji plo\u0161\u010di, morda bom \u0161el z njim tudi na turnejo. Pred letom ali dvema smo s Foetusom, Lydio Lunch in \u0161e nekaj glasbeniki posneli koncertni album Last Exit To Brooklyn<\/em>. S Swans ostajam v stiku.<\/p>\n\n\n\n

Kako bi opisal newyor\u0161ko noise sceno? Pred leti je bila zelo mo\u010dna. Meni\u0161, da je ta scena malce razpadla?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bili smo prijatelji, s Cop Shoot Cop in podobnimi skupinami smo skupaj igrali. Med sabo smo se podpirali, sposojali smo si instrumente. Potem smo vsi za\u010deli mno\u017ei\u010dno hoditi na turneje, to zahteva ogromno energije. S\u010dasoma odnosi zbledijo, tako kot pri kak\u0161nem razmerju. Ve\u010dina skupin je podpisala pogodbe z velikimi zalo\u017ebami in ljudje so si mislili: Vau, pomembni smo! Velike zalo\u017ebe lahko popolnoma uni\u010dijo skupino. Scena je precej razpadla, pa tudi same skupine, Cop Shoot Cop, Helmet… Mislim pa, da je glasbena scena v New Yorku \u0161e vedno mo\u010dna.<\/p>\n\n\n\n

V nekem \u010dlanku sem prebrala, da ste imeli kar nekaj problemov z izdajo prvega albuma, ki bi se moral imenovati Unsane For Tennis. Zaradi \u017ealjive vsebine ste bili prisiljeni zamenjati naslovnico albuma.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

To je popolna izmi\u0161ljotina, albuma s tem naslovom sploh ni! Nekdo z zalo\u017ebe Matador si je izmislil to neumno zgodbo. Obstaja \u0161e ena divja zgodbica, po kateri naj bi bil pevec in kitarist Chris Spencer brat Jona Spencerja, to seveda ni res.<\/p>\n\n\n\n

Veliko govoric kro\u017ei o ovitkih va\u0161ih albumov. Nekateri ljudje trdijo, da so fotografije resni\u010dne, vi pa ste izjavili, da ste preprosto kupili nekaj litrov kravje krvi in jo polivali vsevprek.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Res je, samo dve fotografiji sta pravi. Tista z obglavljenim mo\u0161kim na \u017eelezni\u0161kih tirih s prvega albuma je iz policijskega arhiva, druga je na naslovnici albuma Scattered, Smothered and Covered<\/em>, vidi se le roka mlade \u017eenske ob kladivu na postelji.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

So vam v\u0161e\u010d \u00bbgore\u00ab filmi? Kateri ti je najljub\u0161i?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ja, zelo so nam v\u0161e\u010d. Najljub\u0161i mi je tisti, ki sem ga prvega videl in je tudi eden izmed prvih posnetih \u00bbgore\u00ab filmov – \u0161panski film z naslovom The Mark Of The Devil<\/em>. Ob vstopu v dvorano so ti dali vre\u010dko za bruhanje. Res me je \u0161okiral. Takrat so bili ti filmi moderni. Potem sta tu The Night Of The Living Dead<\/em>, krasen film, in Zombie<\/em>. \u0160e veliko drugih je. Na\u0161e ime je iz istoimenskega filma italijanskega re\u017eiserja Daria Argenta. Gre za zgodbo o psihoti\u010dnem morilcu.<\/p>\n\n\n\n

Zdi se mi, da va\u0161a glasba vsebuje esenco \u010distega besa, sovra\u0161tva in nasilja. Osebno mi pomaga, da se o\u010distim jeze. Mislim, da je ta \u010distilni u\u010dinek eden izmed razlogov, zakaj imajo ljudje radi va\u0161o glasbo. Ali ustvarjanje glasbe tudi nate tako u\u010dinkuje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ja, vendar ne bi rekel, da sem na splo\u0161no jezen \u010dlovek. V\u010dasih me kak\u0161na stvar razjezi, npr. absurdnost vojne. Nesmiselno nasilje me najbolj spravi iz tira, vendar je glasba nekaj drugega, glasba se pa\u010d zgodi. Moje igranje ni posledica razmi\u0161ljanja o teh stvareh.<\/p>\n\n\n\n

\n