{"id":2572,"date":"2011-04-23T20:30:27","date_gmt":"2011-04-23T18:30:27","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2572"},"modified":"2013-02-12T11:12:28","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:28","slug":"marc-ribot-menza-pri-koritu-14-4-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2572","title":{"rendered":"Marc Ribot &#8211; Menza pri koritu, 14. 4. 2011"},"content":{"rendered":"<p>Malo je glasbenikov, ki pri doma\u010di (alter) publiki naletijo na tako evfori\u010den odziv ob vsaki najavi njihovega tukaj\u0161njega koncerta, kot to velja za newyor\u0161kega strunarja Marca Ribota. Razpolo\u017eenje pred njegovim tokratnim prihodom je zrcalilo podobo, kakr\u0161no smo denimo vajeni od najstni\u0161ke publike ob gostovanjih MTV-jevskih zvezdnikov. \u010ce seveda odmislimo \u0161tevil\u010dnost in dejstvo, da v primeru Ribota tisti ve\u010dinski del publike vendarle pozna njegovo glasbo. Ostaja pa tu grenak priokus. Ker o\u010ditno tudi pri nas obstaja dovolj velika publika za tiste nekoliko zahtevnej\u0161e vsebine, se \u010dlovek pa\u010d vpra\u0161a, zakaj je obisk koncertov Ribotovih glasbenih somi\u0161ljenikov skorajda po pravilu klavrn. Le kak\u0161en teden dni pred njegovim tokratnim koncertom je na Defoniji denimo nastopil njegov dober prijatelj, sicer tudi izvrsten kitarist Marco Cappelli s svojim triom, pa si je njegove mojstrovine pri\u0161la ogledat le kak\u0161na desetina obiskovalcev, ki jih je na svoj koncert privabil Ribot.<\/p>\n<p>Ima ta glasba mar res tako neanga\u017eirano publiko, da se tako \u0161tevil\u010dno udele\u017ei le koncertov njenih najve\u010djih zvezdnikov? \u00bbMorda se del vzroka za mojo priljubljenost v Sloveniji skriva v mojih sodelovanjih s pop glasbeniki\u00ab, je pred koncertom razmi\u0161ljal Ribot. Morda. Pomembno vlogo gotovo nosi njegovo dru\u017eenje z v Podalpju nenavadno priljubljenim Johnom Zornom, br\u017ekone pa vsaj del publike Ribotove koncerte obi\u0161\u010de tudi zato, da se prepri\u010da o upravi\u010denosti vsesplo\u0161ne hvale, ki obi\u010dajno sledi njegovim nastopom. No, ta je vsekakor upravi\u010dena. Spomnimo se le njegovih izjemnih nastopov z zasedbama Spiritual Unity in Ceramic Dog&#8230;<\/p>\n<p>\u010ceprav nas Ribot vselej znova o\u010dara v raznoterih formacijah, pa je bil njegov tokrat solisti\u010dni koncert \u0161e ve\u010dji magnet za njegove privr\u017eence. Solisti\u010dni koncerti so pa\u010d tista najbolj zahtevna disciplina, v kateri se glasbeniki prakti\u010dno povsem razgalijo. Nimajo nobene opore v obi\u010dajnih dialogih, ki jih krojita posluh in odziv, zato tovrstni koncerti pa\u010d ponudijo tisto najbolj \u010disto predstavo ali pa vpogled v glasbo. Ribota, ki v Sloveniji koncertira \u017ee kak\u0161nega \u010detrt stoletja, smo menda v preteklosti v solisti\u010dni izvedbi doslej lahko sli\u0161ali le enkrat, se bo pa nova, tretja prilo\u017enost ponudila \u017ee v leto\u0161njem avgustu, ko naj bi ponovno nastopil v klubu Gromka. Kar bo vsekakor lepa prilo\u017enost za vse, ki so zamudili njegov tokratni koncert, saj se zdi, da njegova (solisti\u010dna) glasba \u0161e bolj za\u017eivi prav na majhnih, intimnih prizori\u0161\u010dih.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>No, v sklop Ribotove aktualne turneje omejene na razmeroma majhna klubska prizori\u0161\u010da, se je izvrstno vpel tudi klub Menza pri koritu. Dobri dve uri dolg, v dva dela razdeljen koncert je privabil kak\u0161nih dvesto poslu\u0161alcev, ki so vsled Ribotove pro\u0161nje za nastop pred posedeno publiko, klub napolnili do zadnjega koti\u010dka in ustvarili prijetno, spo\u0161tljivo atmosfero, ki je oznanjala, da gre za prav poseben dogodek \u0161e preden se je kitarist sploh pojavil na odru. Po njegovih predkoncertnih napovedih, v katerih je sicer pripomnil, da si repertoarja obi\u010dajno ne pripravi v naprej, je tokrat v ospredje postavil izraznost, zabele\u017eeno na njegovem lanskoletnem solisti\u010dnem, prete\u017eno akusti\u010dno-kitarskem albumu &#8216;Silent Movies&#8217;, v zaklju\u010dku pa je z elektri\u010dno kitaro izvedel \u0161e kompozicijo &#8216;Some of the harmony od Maine&#8217; Johna Cagea.<\/p>\n<p>Naj kar takoj zapi\u0161em, da sta bila tako akusti\u010dni kot elektri\u010dni del koncerta vrhunska, zato je bila v\u0161e\u010dnost pa\u010d preprosto vezana na subjektivni okus posameznika. V uvodnem, dalj\u0161em, akusti\u010dnem delu koncerta se je zna\u0161el nabor skladb razli\u010dnih avtorjev. Ob Ribotovih smo med drugim lahko sli\u0161ali \u0161e dela njegove nekdanje zasedbe Lounge Lizards in Johna Coltranea, katerih se je na sicer druga\u010den na\u010din lotil \u017ee ob njegovem zadnjem gostovanju v Cankarjevem domu z zasedbo Sunship. Te akusti\u010dne izvedbe bi lahko grobo razdelili v dve skupini. Nekatere so bile preobrazbe dele\u017ene v Ribotovi zna\u010dilni \u00bbmutirajo\u010di\u00ab obliki, v katerih nastavke ali pa fraze originalov skozi dekonstrukcijo in ponovno sestavljanje oblikuje v nove razburljive verzije. To po\u010detje je sicer gotovo bolj hvale\u017eno v kontekstu elektri\u010dne kitare, ki dovoljuje mnogo ve\u010d manevrskega prostora, toda Ribot je potrdil, da zanimive domislice zlahka prevede tudi na akusti\u010dne strune. Pravzaprav smo newjor\u010dana v tej formi najbolj vajeni, zato so tokrat, nemara tudi vsled spro\u0161\u010dene, intimne atmosfere \u0161e bolj prepri\u010dale liri\u010dne skladbe, sorodne tistim zabele\u017eenim na plo\u0161\u010dku &#8216;Silent Movies&#8217;. V teh se je potrdilo, da Ribot ni le mojster podiranja in mutiranja, pa\u010d pa, da se izvrstno znajde tudi v tisti bolj subtilni, konvencionalni skladateljski formi.<\/p>\n<p>Po pribli\u017eno uri in pol smo nekoliko neu\u010dakani postajali ljubitelji Ribotovih elektri\u010dno-kitarskih podvigov. Zakaj se je potrdilo \u017ee takoj, ko je prvi\u010d zatresel strune svoje elektri\u010dne kitare. Zgo\u0161\u010den zvok, ki ga je z mojstrsko uporabo feedbacka spretno povezal v bogate harmoni\u010dne strukture, bi prej kot osamljenemu kitaristu lahko pripisali kreativcem, ki signale kitarskih strun \u0161irijo z obse\u017eno digitalno manipulacijo. Na trenutke robustno ukrivljanje zvoka se je lomilo v na videz naklju\u010dnih hrupnih intervencijah, rafiniranost pa je na povr\u0161je vznikala v izjemnih, zvo\u010dno pro\u017enih harmonijah. Cage je delo v izvirniku sicer napisal za orgle, toda po Ribotovi interpretaciji skoraj ni bilo mo\u010d verjeti, da bi kompozicija &#8216;Some of the harmony of Maine&#8217; v izvedbi s katerim koli drugim in\u0161trumentom lahko na\u0161la kak\u0161no novo dimenzijo. \u0160e ve\u010d, Ribotova interpretacija je bila morda celo ena najlep\u0161ih predstavitev Cageove glasbe sploh.<\/p>\n<p>Ribot s svojo glasbo in uporabo kitare sicer ne dela kvantnih preskokov (to ni niti njegov namen), toda njegovi koncerti skoraj brez izjeme vselej ponudijo nekaj druga\u010dnega, novega. In to mu uspeva \u017ee dobrega \u010detrt stoletja, zato pravzaprav ni bojazni, da bi mu v prihodnosti zmanjkalo sve\u017eih idej, nova prilo\u017enost za potrditev tega razmi\u0161ljanja pa se torej ponuja \u017ee avgusta. Seveda pa Ribot \u0161e zdale\u010d ni edini glasbenik, ki se ustvarjanja loteva na tako prepri\u010dljiv in izviren na\u010din, zato bi bilo lepo, \u010de bi bili tolik\u0161ne pozornosti v prihodnosti dele\u017eni tudi tisti manj zvene\u010di, a zato ni\u010d manj zanimivi kreativci. Nenazadnje ni le Ribot tisti glasbenik, ki ga privr\u017eenci svobodnja\u0161kih muzik kujemo v zvezde\u2026<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Recenzija s solo nastopa Marca Ribota v Menzi pri koritu, 14. 4. 2011&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":43,"featured_media":2575,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"class_list":["post-2572","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2572","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/43"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2572"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2572\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6242,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2572\/revisions\/6242"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2575"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2572"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2572"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2572"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}