{"id":2596,"date":"2011-05-02T18:41:42","date_gmt":"2011-05-02T16:41:42","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2596"},"modified":"2013-02-12T11:12:28","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:28","slug":"sedem-bogdana-herman-4","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2596","title":{"rendered":"SEDEM – Bogdana Herman (4)"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
Bogdana Herman, foto: Katarina J.<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. \u010cetrti\u010d.<\/em> <\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Bogdana Herman \u017ee ve\u010d kot tri desetletja je in ostaja prvi glas sodobne slovenske ljudske muzike. V nasprotju z mnogimi njenimi sodobniki, ki so se v turbulentnih 60. letih 20. stoletja uglasili z avantgardnim umetni\u0161kim gibanjem in odcveteli v sfero udobne kultnosti, Bogdana \u0161e danes prestavlja meje in za\u010drtuje nove smernice ljudski glasbi. Balade, ki jih je prepevala v triu Terlep ter kasneje kot solisti\u010dna izvajalka in poustvarjalka, so v novem tiso\u010dletju popularizirale tudi mlaj\u0161e generacije novoljudskih muzi\u010distov in postale nepogre\u0161ljiv del njihovega repertoarja. Bogdanin gibki, kristalni glas, ki smo ga vajeni poslu\u0161ati v solisti\u010dnih interpretacijah, pa se je v zadnjih letih pobratil s tako raznoliko pahlja\u010do zvokov kot so cimbale Andija Sobo\u010dana, harmonika Jureta Torija, kitara Toma\u017ea Pengova in digitalni impulzi ra\u010dunalnika Boruta Savskega. V vseh konstelacijah zveni enako prepri\u010dljivo, subtilno, do\u017eiveto in sve\u017ee. Njene ljudskopesemske celice so namre\u010d \u017eiv organizem, ki s prerojevanjem materiala in stilskimi levitvami nikoli ni imel posebnih te\u017eav, prej nasprotno!<\/p>\n

ENA Od kod izvira Bogdanina fascinacija nad ljudskimi pesmimi, ki traja in vztraja \u017ee ve\u010d kot tri desetletja? Ali bolj dr\u017ei, da so ljudske pesmi spremljale in predvsem spreminjale Bogdano, ali ona njih? <\/strong><\/p>\n

BOGDANA HERMAN 1 Utrinki iz otro\u0161tva: moja primorska babica, ki z lepim, ne\u017enim sopranom poje ljudske in narodne; pri vsaki ponarodeli pove, kdo jo je bil napisal: Gregor\u010di\u010d, Jenko \u2026 Vedno pojeva dvoglasno, najprej midve z babico, nato midve s sestro. Besedila v knji\u017enem jeziku izgovarja spo\u0161tljivo, kot da bi bilo \u0161e zmeraj treba braniti vsako slovensko besedo posebej pred uradnim izob\u010denjem fa\u0161isti\u010dne dr\u017eave, ki ji je Primorska pripadala skoraj do mojega rojstva. In ta dr\u017eava je segala dale\u010d na vzhod, do Hotedr\u0161ice \u2013 takoreko\u010d streljaj od Logatca! Kdo to danes \u0161e ve, koga to danes sploh \u0161e zanima? Gotovo ne tistih \u0161e ne dovolj premo\u017enih, ki so si bili po slovenski sprostitvi prometa z nepremi\u010dninami znotraj Evropske unije meli roke, reko\u010d: na prodajo svojih hi\u0161 in zemlje tujim dr\u017eavljanom bomo po\u010dakali, dokler cena \u0161e malo ne zraste! In zdaj ga imajo, denar od prodaje.<\/p>\n

Utrinki iz mladosti: Radovan, moj judovski prijatelj iz Zagreba, me med \u0161tudentskim potovanjem v Prago u\u010di njihovih pesmi. Zvenijo mi lepo, kakor se mi zdi lepa poletna Praga tik pred padcem Dub\u010dkove vlade, tik pred novim zastojem v razvoju neke dr\u017eave. To je \u010das, ko ob kitari pojem Dylanove pesmi in pesmi Joan Baez, ko se u\u010dim ljudskih, delavskih in protestni\u0161kih pesmi italijanskega Juga, ko na \u0161tudentskih zabavah pojem ruske in slovenske ljudske in partizanske pesmi. \u010cas, ko postanem prva kulturni\u0161ka deklica za vse na Radiu \u0160tudent: napovedujem muziko, vodim pogovore, prevajam in berem Ahmatovo, pojem \u2013 v \u017eivo, seveda.<\/p>\n

Slovenske ljudske pesmi so mi bile od nekdaj nekaj najljub\u0161ega. Ko pa me je s tistimi najstarej\u0161imi, ki jih nisem \u0161e nikoli sli\u0161ala, seznanil Marko Terseglav, moj starej\u0161i \u0161tudijski kolega iz ljubljanske slavistike, sem se jim za zmeraj zavezala. Herderjeva nagrajenka dr. Zmaga Kumer, ki ji je bil po volji le malokateri poustvarjalec slovenskih ljudskih pesmi, mi je dala jasno vedeti, da mi bo pomagala pri izbiri pesmi za koncerte zato, ker ljudskim pesmim ne delam sile s popevkarsko ali kako druga\u010de izumetni\u010deno interpretacijo, in zato, ker nimam \u0161olanega glasu.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Bogdana Herman, foto: Katarina J.<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

DVE Ko se pogovarjamo o ljudskih pesmih, ne moremo preko debat o njihovi univerzalnosti in partikularnosti, o njihovi subverzivnosti in kontinuiteti, o starem in novem. Kaj nam torej ljudske pesmi povedo o \u010dasu, ki ga \u017eivimo, o prostoru, v katerem se nahajamo, o okoli\u0161\u010dinah, v katerih smo se zna\u0161li? V kolik\u0161ni meri so \u0161e relevantne za dana\u0161njega \u010dloveka tukaj in zdaj, kaj nam sporo\u010dajo?<\/strong><\/p>\n

BOGDANA HERMAN 2 Mogo\u010de pa je zame bolj zanimivo vpra\u0161anje, katera sodobna glasba nam govori o sedanjem \u010dasu. In kaj si bom odgovorila? Komaj katera! Mediji ogla\u0161ujejo in predvajajo predvsem tisto AV produkcijo, pri kateri so sodelovali in\/ali od katere si obetajo dobi\u010dek. Ta glasba pa je vsebinsko, \u017eanrsko in izvajalsko komaj kdaj kos takoimenovanim aktualnim vpra\u0161anjem dru\u017ebenega, ekonomskega, politi\u010dnega in kulturnega vsakdana leta 2011. Ah, mogo\u010de pa je problem v tem, da smo dru\u017ebeno anga\u017eirano glasbo poslu\u0161ali in izvajali v \u010dasih socializma, torej naj je zdaj ne bi. Ampak saj sem \u017ee prej govorila o tem, kako mo\u010dna je bila ta glasba tudi v kapitalisti\u010dnih dr\u017eavah, na primer v Ameriki in Italiji. Zdaj pa \u0161e B, \u010de sem rekla A: tudi stara slovenska ljudska pesem je bila \u0161e kako dru\u017ebeno anga\u017eirana! Govorila je o nastanku sveta, o razrednih odnosih, o poni\u017eanih in raz\u017ealjenih, o izseljenstvu, o vezeh med naravo in \u010dlovekom, o praznikih, o sre\u010dnih in nesre\u010dnih ljubeznih \u2013 ampak \u0161e zdale\u010d ne tako povr\u0161insko kot sodobna razvedrilna glasba. Premalo! Na\u0161e potrebe so danes ve\u010dje! In mogo\u010de nam tudi zato, ker niso pote\u0161ene, pesmi, stare sto, dvesto in tudi mnogo ve\u010d let, \u0161e zmeraj veliko povedo. Drugi razlog za dana\u0161njo mo\u010d stare ljudske glasbe je v melodiki. V njenih glasbenih obrazcih podzavestno razpoznavamo pravzorce prapesmi praprebivalcev Zemlje; morda tudi katere izmed propadlih civilizacij. Kolektivno nezavedno \u2026 Tretji razlog naj bi bil morda v funkciji vzdr\u017eevanja atributov naroda in nacionalne dr\u017eave. Pri tem moram re\u010di, da smo glede ljudske pesmi nenavadno demokrati\u010dni, saj minuli vplivi italijanske, avstrijske, mad\u017earske in hrva\u0161ke melodike in motivike na slovensko ljudsko pesem nikogar posebej ne motijo. Hvala bogu, da je tako. \u017dal mi je pa, da Slovenci premalo vemo tudi o tem, kako je bila slovenska ljudska pesem kdaj vplivna in razpoznavna tudi v sosednjih kulturah. Ampak ali to koga zanima?<\/p>\n

TRI Tvoja ustvarjalna pot te je vodila od petja protestni\u0161kih pesmi in ameri\u0161kih balad v 60. letih, preko eksperimentiranja z zvo\u010dnostjo v skupini Salamander v 70. letih, do intenzivnej\u0161ega stika z ljudskimi pesmimi v triu Terlep v zgodnjih 80.letih, do sodelovanja s precej raznoliko dru\u0161\u010dino glasbenikov (Toma\u017e Pengov, Toma\u017e Rauch, Marko banda, ljudski pevci in pevke \u2013 predvsem Rezijanke, Jure Tori, Borut Savski itn.) in samostojnega raziskovanja ter petja starih pesmi.<\/strong><\/p>\n

Vpra\u0161anj je preve\u010d, pa vseeno tako, na kratko \u2013 kaj so te nau\u010dili zgoraj omenjeni, kak\u0161ne izku\u0161nje ti je prineslo muziciranje z njimi?<\/strong><\/p>\n

BOGDANA HERMAN 3 Salamandri (Milan Dekleva, Toma\u017e Pengov, Jerko Novak, Metka Zupan\u010di\u010d, Meta Stare in drugi) smo se povezali v intenzivnem do\u017eivljanju lastnih ustvarjalnih zmo\u017enosti in v premikanju meja v glavah, kar zadeva ustvarjanje glasbe in poezije. \u0160e danes smo najtesneje povezani, \u010deprav se komaj kdaj sli\u0161imo in vidimo.<\/p>\n

Z Miro Omerzel in Matijem Terlepom me je povezal Marko Terseglav. Ob\u010dudovala sem njuno zbirko meni do tedaj neznanih ljudskih in\u0161trumentov, pa tudi njuno sposobnost skupnega nastopanja, ki se je bila najbr\u017e razvila \u017ee v \u010dasu njunega folklornega udejstvovanja. Do\u017eiveli smo nepozabne trenutke med na\u0161imi izseljenci po vsej Evropi, pa tudi na mednarodnih folk festivalih, kamor nas je vodil Drago Vovk.<\/p>\n

Z Marko bando smo se seznanili, ko smo ustanavljali dru\u0161tvo Folk Slovenija. Takoj smo vedeli, da sodimo skupaj. \u0160e posebej sva to vedela s cimbalistom Andijem Sobo\u010danom. In \u0161e danes se najde kdo, ki zaradi mojih prekmurskih misli, da sem Prekmurka. Tudi prav! Kak\u0161en razko\u0161en koncert smo naredili ob njihovi dvajsetletnici!<\/p>\n

Posebno poglavje v mojem \u017eivljenju je odprla Rezija, ko sem tam pred skoraj dvajsetimi leti snemala TV dokumentarec. Rezijo sem do\u017eivela \u017ee prej, a tokrat na poseben na\u010din: prvi\u010d sem se od Rezijank u\u010dila rezijanske sloven\u0161\u010dine.<\/p>\n

V svojem pevskem \u017eivljenju sem do\u017eivela tri velike po\u010dastitve: pela sem na Sodi\u0161\u010du evropskih skupnosti v Luksemburgu, pela sem Odboru za kulturo na njihovem neformalnem sre\u010danju na Bledu, ko je Republika Slovenija predsedovala Uniji, na konferenci PEN na Bledu pa sem ob \u0161tirih najpomembnej\u0161ih osebnostih Rezije pela rezijanske ljudske pesmi. S pesnico SIlvano Paletti iz Ravance me je povezalo prav petje teh pesmi. \u0160e vedno me u\u010di in bodri.<\/p>\n

Zdaj bom izrekla nekaj, kar bom glasno povedala \u0161ele drugi\u010d v \u017eivljenju, dolgem skoraj 63 let. Ko pojem slovenske ljudske pesmi sama, brez in\u0161trumentalne spremljave, se po\u010dutim kot njihova varuhinja. Ne edina, seveda, ampak kot varuhinja. Najbr\u017e se sli\u0161i pateti\u010dno, jaz pa se pri tem prav dobro in odgovorno po\u010dutim. Kadar pojem sama, se vame seli topot konjskih kopit, \u0161kripanje kolovrata ali vrat grajske je\u010de, ob\u010dutek, da mi bo od \u017ealosti po\u010dilo srce ali da me bo sre\u010da dvignila od tal \u2026<\/p>\n

Obstajajo pa tudi druge poti mojega poustvarjanja slovenskih ljudskih pesmi. Na teh poteh se moj ob\u010dutek, da sem varuhinja, umika ob\u010dutku, da starim pesmim predstavljam nove svetove, v katerih lahko na novo \u017eivijo svoje ve\u010dno \u017eivljenje. To sem po\u010dela in \u0161e po\u010dnem z imenitnimi ljudmi, kot so Lado Jak\u0161a, Jure Tori in Borut Savski. Jure in harmonika, Borut in ra\u010dunalniki. Moj glas dobiva v vsaki izmed teh kombinacij nove naloge, nove odtenke, nove mo\u010di. Ljudska pesem v vsaki izmed njih dokazuje, da je univerzalna.\u00a0 Na pomolu pa so \u0161e nove povezave, novi ljudje, nove vsebine. Ena sama radost!<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
Bogdana Herman in Borut Savski, foto: Katarina J.<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

\u0160TIRI<\/strong> Poleg mnogoterih vlog, ki si jih igrala in jih igra\u0161 \u201ctukaj in zdaj\u201d (od pevke, poustvarjalke ljudskopesemske dedi\u0161\u010dine, slavistke, u\u010diteljice ve\u0161\u010din komuniciranja), je ena najbolj nenavadnih, da ne re\u010dem intrigantnih, tudi sve\u010deni\u0161ka \u2013 si namre\u010d sve\u010denica Dr\u017eavice Pti\u010djestra\u0161ilne in zaslu\u017ena Dr\u017eavi\u010dina umetnica. Pa nam, prosim, povej nekaj ve\u010d o tem zagonetnem sve\u010deni\u0161tvu in tej zagonetni dr\u017eavi. <\/strong><\/p>\n

BOGDANA HERMAN 4 Dr\u017eavica Pti\u010djestra\u0161ilna se je bila iz najmanj\u0161e dr\u017eavice na svetu v velikosti vrtne gredice na vrtu Vile Katarine v Ljubljani preobrazila v tako snov, iz kakr\u0161ne so sanje. Njena specifi\u010dna te\u017ea pa se kljub temu pove\u010duje. Trenutno se dr\u017eavica usmerja v odstranjevanje odve\u010dnega. Bo to naredilo prostor za nujno, za dragoceno, za potrebno, za smiselno v na\u0161em sodobnem \u017eivljenju? Milena Kosec je s tem svojim dolgoletnim projektom, pri katerem sem sodelovala ve\u010dkrat in na razli\u010dne na\u010dine, duhovito, bridko in radikalno spra\u0161evala in \u0161e spra\u0161uje sodelujo\u010de in obiskovalce, ali se dovolj trudimo za svojo lastno avtenti\u010dno in eti\u010dno navzo\u010dnost v svetu in kako sploh vplivamo na njegovo podobo. Si jo poslu\u0161ala v radijskem Razko\u0161ju v glavi?<\/p>\n

\u0160e v materialni obliki je imela Dr\u017eavica Pti\u010djestra\u0161ilna svoje praznike, svoj \u010dasopis, svoje spomenike in celo svojo vojsko, izdajala je svoje dokumente in imela svoje dr\u017eavne umetnike. Zelo sem ponosna na naziv Zaslu\u017ena umetnica Dr\u017eavice Pti\u010djestra\u0161ilne.<\/p>\n

PET Ko smo \u017ee pri pti\u010djestra\u0161ilnih dr\u017eavah, ali meni\u0161 da ta, v kateri \u017eivimo, torej slovenska, naredi dovolj za ohranjanje, promocijo in tudi razvoj novih oblik ljudske glasbe? Slednje se, konec koncev, dr\u017ei status \u201cnarodove svetinje\u201d. Se z njo tako tudi ravna? Kak\u0161no je (po tvoje) stanje folk revivala<\/em>, sodobne ljudske glasbe pri nas danes? Se po\u010duti\u0161 kot del tega dogajanja?<\/strong><\/p>\n

Se mi zdi, kot da skozi svoje dolgoletno popotovanje po muziki vseskozi nakazuje\u0161, da je bistvo ljudske glasbe v dana\u0161njem (ali sploh katerem koli) \u010dasu to, da ji je treba venomer premikati meje (s tem pa tudi sebi) zato, da ostane \u017eiva, \u017eivahna?<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

BOGDANA HERMAN 5 Samo zdi se nam, da ima ljudska glasba status svetinje. Za obe svoji cedejki s slovenskimi ljudskimi pesmimi sem se morala zelo potruditi. Prva je iz\u0161la pri nacionalni zalo\u017ebi, a sem morala sama, torej osebno, zbrati zanjo ves denar v obliki sponzorstev. No, ta izku\u0161nja mi je dala vsaj ob\u010dutek, da zmorem. Za drugo pa sem dala 2500 evrov svojih prihrankov, sicer tudi ta ne bi iz\u0161la. Seveda mi tudi za ta podvig ni \u017eal.<\/p>\n

Zanimivo: borili smo se za samostojno nacionalno dr\u017eavo, zdaj pa le malokdo med prazniki obe\u0161a zastavo, odrasli Slovenci se ne izpopolnjujejo v sloven\u0161\u010dini, ljudske pesm, \u0161e posebej nabo\u017ene, pa tudi \u0161e vedno nimajo nevtralnega statusa enega izmed glasbenih oziroma literarnih \u017eanrov; ali veljajo za manjvredno blago ali pa za blago, ki naj se ga posvetni izobra\u017eenci \u010dim manj dotikamo, saj je slovenski narod vendar Marijino ljudstvo\u00a0 \u2026.\u00a0 In vendar stvar ni bila, ni in na sre\u010do nikoli ne bo tako \u010drnobela, kot je v\u010dasih videti. \u017de omenjena dr. Zmaga Kumer je leta 1994 pri Mohorjevi dru\u017ebi izdala pesmarico nabo\u017enih ljudskih pripovednih pesmi z naslovom \u010cez polje pa svetinja gre<\/em>. Povabila me je, da bi ob predstavitvi na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani zapela tri pesmi iz te knji\u017eice. Z veseljem sem se odzvala.<\/p>\n

Aha, folk revival<\/em>! Ta je \u017ee tretji v mojem \u017eivljenju. Zdi se mi, da prihaja do tega pribli\u017eno vsakih dvajset let, zagotovo pa vedno takrat, ko prihaja do tektonskih trkov; trkov med svobodo in nesvobodo, med demokracijo in nedemokracijo, med novim in starim, med prebogatimi in prerevnimi, med oklicanimi in samooklicanimi, med \u010dlovekoljubi in ljudomrzniki, med izkori\u0161\u010devalci in varuhi narave, med \u010dastilci in zanikovalci vrednot in vrlin \u2026 Ob teh trkih se spro\u0161\u010da velikanska energija, mnogo ve\u010dja, kot je videti. Ta nas sili k iskanju novega, druga\u010dnega, po mo\u017enosti bolj\u0161ega. \u010clovek, ki se nagonsko boji sprememb, si jih takrat za\u017eeli in i\u0161\u010de poti do njih. Kreativci na polju ljudske kulturne dedi\u0161\u010dine jih vedno znova ubiramo. Poglej Kataleno, Brino, Alda Kumarja, glej slikarje, oblikovalce, gibalce, performerje \u2026 In za vse je\u00a0 dovolj prostora, hura!<\/p>\n

\u0160EST No, v Dr\u017eavici Pti\u010djestra\u0161ilni si sobivala in soustvarjala tudi z zvo\u010dnim eksperimentatorjem Borutom Savskim, s katerim v zadnjem \u010dasu intenzivneje sodelujeta. Spomnim se, kako si pred dvema, tremi leti na Sajeti ljudske prepevala med razprtimi ekrani lap topov in mikrofoni, ki so lovili brbotanje Tolminke. Kaj imata skupnega ljudska pesem in ra\u010dunalnik? Kako najdeta skupen jezik stroj in \u010dlove\u0161ki glas? <\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

BOGDANA HERMAN 6 Etno banda Dr\u017eavice Pti\u010djestra\u0161ilne je pred letom, dvema, uprizorila nekaj zame zelo zanimivih zvo\u010dno\/mobilnih predstav v Ljubljani, Mariboru in Grazu. K temu delu sta me bila povabila Milena Kosec in Stefan Doepner. To je bil trenutek, v katerem me je za\u010del po dolgih letih spet zanimati moj glas, moja lastna zvo\u010dna podoba, moje glasovne zmo\u017enosti zunaj besedilne opore. Zdi se mi, da se bom o tem spra\u0161evala \u0161e nekaj naslednjih let.<\/p>\n

V tej sestavi sem spoznala tudi Boruta Savskega in takoj zaslutila vsebino njegovega odnosa do ra\u010dunalni\u0161kih vezij. Zdaj v\u010dasih re\u010dem, da sva par \u2013 ne midva z Borutom, ampak ra\u010dunalnik in moje glasilke. Midva z Borutom pa morava seveda kar precej razmi\u0161ljati in se truditi, da najini zmeraj bolj samostojni orodji potem lahko delata celo tisto, k \u010demur jih niti nisva spodbudila. Zato je za oba izjemno zanimivo poslu\u0161anje posnetkov teh izvedb.\u00a0 Zdi se mi, da je na njih moj glas mo\u010dan in sposoben velikih transformacij. Zdaj sva v fazi, ko se improvizacija spreminja v ogrodje, v model, model pa v polje, ki omogo\u010da najsubtilnej\u0161e svobodne asociacije. Obdelujeva pet ljudskih pesmi in \u0161opek iz\u0161tevank.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

SEDEM Zadnja leta pa tvoj glas \u0161e posebej zvonko zazveni takrat, ko ga objame meh subtilnega harmonika\u0161a Jureta Torija. Ob poslu\u0161anju \u010disto nove in sve\u017ee zgo\u0161\u010denke z naslovom \u010cas je<\/em>, na kateri se lahkotno sprehajata ne samo po repertoarju svetovne pesemske tradicije, ampak pohajkujeta tudi s Tomom Waitsom, Shanom McGowanom, Vladom Kreslinom in \u0161e kom, sli\u0161im, da njegov meh in tvoj glas dihata eno sapo. Jasno je, da je na delu mo\u010dna kemija, medsebojno spo\u0161tovanje, pa tudi obilo humorja. Kako je pri\u0161lo do tega sodelovanja, do tega \u201cpoklopa\u201d (izhajata namre\u010d iz razli\u010dnih generacij, razli\u010dnih okolij, razli\u010dnih \u017eanrskih in stilskih kontekstov\u2026), po kak\u0161nem klju\u010du sta izbrala in izbirata komade, kaj \u0161e pripravljata? In kaj novega pripravlja\u0161 sama? <\/strong><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

BOGDANA HERMAN 7 Jure Tori je pri \u0161tirinajstih skupaj z Vladom Poredo\u0161em ustanovil takoreko\u010d vsem znano skupino Orlek. Tu igra klaviaturo in harmoniko. Manj se je vedelo, da je imeniten skladatelj za ta in\u0161trument. Sestavila sva se, ko sem za svoje praznovanje 60-letnice osvoboditve, pred \u0161estimi leti torej, iskala nekoga, ki bi spremljal partizanske s harmoniko. Tega Jure do takrat ni igral. Beseda je dala besedo, glas je dal ton, moj pristop je naletel na njegovo zanimanje in obratno. Ko sva od partizanskih pre\u0161la k slovenskim ljudskim, od teh k svetovnim ljudskim in od teh k avtorskim baladam, je Jure rekel, da je zdaj pa \u017ee \u010das, da kaj posnameva. Za nama je vrsta zelo lepo sprejetih koncertov doma in po svetu. V Salzburgu sva \u017ee kot doma \u2013 Jure posebej, saj v Avstriji ve\u010dkrat igra z znamenitim kontrabasistom Ewaldom Oberleitnerjem in perkusionistom Gane\u0161em Anandanom iz Indije.<\/p>\n

Res je, med nama je trideset let starostne razlike. A \u010de kdo, potem bi midva na delavnicah lahko govorila o medgeneracijskem sodelovanju, ki se zdi, kdo ve zakaj, nekaj tako nemogo\u010dega, da dajejo evropske dr\u017eava celo denar za take komunikacijske projekte. Najino sodelovanje je, prvi\u010d, spontano, drugi\u010d, spo\u0161tljivo, tretji\u010d pa obema zelo veliko daje. Poslu\u0161ava se, si izmenjujeva razli\u010dna mnenja, vaje pa so nama v enako veselje kot nastopi. Oba imava rada ti\u0161ine, natan\u010dno delo, minimalizem \u2013 in smeh, veliko smeha! Jaz razumem njegove skrbi zaradi te\u017ekega onesna\u017eevanja Revirjev, on mojo nejevoljo, ker smo v dvajsetih letih zapravili pol tega, kar smo imeli v \u0161estdesetih. Oba pa imava pogum za nove korake v muziki.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Bogdana Herman in Borut Savski, foto: Katarina J.<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Moj glas zveni v vsaki in\u0161trumentalni kombinaciji druga\u010de. Obarva se z in\u0161trumenti, ki niso podrejeni mojemu petju, ampak so v paru z njim, kakor sem tudi jaz v paru z njimi. Obarva pa se tudi z ljudmi, ki igrajo nanje, z njihovimi osebnostnimi potezami, minulimi do\u017eivetji in ob\u010dutji, ki jih vna\u0161ajo v muziko, v naju.\u00a0 Zato ne morem sodelovati z vsakim \u010dlovekom. In to dejstvo sem sprejela \u0161ele zdaj, na pragu starosti.<\/p>\n

* * *<\/p>\n

Premierni koncert ob izidu nove plo\u0161\u010de Bogdane Herman in Jureta Torija \u010cas je <\/em>(www.klopotec.si<\/a>) se bo zgodil v Kinu \u0160i\u0161ka, 9. maja ob 21h.<\/p>\n

Bogdana pa letos na Ljubljanskem gradu pripravlja cikel petih koncertov (http:\/\/www.ljubljanskigrad.si\/dogodki\/bogdana-herman-slovenske-ljudske-pesmi\/<\/a>). 20. maja bo pela stare slovenske balade v Kapeli sv. Jurija, 14. junija bo nastopila z Juretom Torijem v Stanovski dvorani, 16. septembra z Borutom Savskim v Kazematah, 28. oktobra bodo z Marko bando preselili v Palacij celo Prekmurje, 13. decembra pa bo imela baladni ve\u010der s Toma\u017eem Pengovom.<\/p>\n

 <\/p>\n

Spra\u0161evala in fotografirala – Katarina J.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

7 vpra\u0161anj, 7 odgovorov, 7 ljudi. \u010cetrti\u010d. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":2601,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-2596","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2596","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2596"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2596\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6240,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2596\/revisions\/6240"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2601"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2596"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2596"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2596"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}