Ali \u0161e druga\u010de: po\u0161teni ljudje sanjajo to, kar nepo\u0161teni po\u010dno. In \u010de ne sanjamo, potem smo deprivilegirani glede na obe uvodni zamisli, mar ne? Zagotovo ni slu\u010daj, da skladatelj James Horner pri\u010denja ta uvodni (filmski) partiturni del z mrmrajo\u010dim zvokom orkestra, torej z nekak\u0161nim oddaljenim pra\u0161umom, notranjim vzgibom, ki se \u017ee po nekaj trenutkih pretopi v agresivni pulz. Trenutek ti\u0161ine, katerega je zaznati po izrazitem crescendu,<\/em> pa nas premesti iz enega (spe\u010dega) stanja v drugo (morda budno). Prime\u0161ani vokal je kakor poziv k prebujenju, \u010deprav nas prav naslov sili v idejo, da ne<\/em> sanjamo. Kaj torej po\u010dnemo? Smo budni? Odpiramo sicer lahko diskurz sanjalca, ve\u010dnega popotnika po iluziji (kar bi lahko nedvomno film bil), vendar je to preve\u010d na hitro in morda tudi prepoceni. Roland Barthes nam prina\u0161a v svojem delu o retoriki starih[1]<\/a> dejansko nekaj to\u010dk, ki jih velja na tem mestu pogledati.<\/p>\n Filmska glasba ni tako dale\u010d od retorike \u2013 a o tem smo \u017ee pisali. Ponuja nam predvsem dve dobri izhodi\u0161\u010di \u2013 aparat stare tehnologije diskurza in izhodi\u0161\u010da za konceptualizacijo nove analize diskurza \u2013 diskurza zvoka in glasbe v filmu. Vsekakor pa gre za tendenco, ki vodi to soo\u010denje in je o\u010ditna, saj iz nje lahko razberemo spontano ideologijo takratnih prevratnih gibanj v humanistiki. Prebujanje, torej ne-sanjanje<\/em> v uvodnih idejah filma, je seveda za Jakea Sullyja pomembno. Njegovo oko, ki uvede filmsko podobo, je pogled samega sebe in hkrati zavedanje ne-sanjskega sveta. Morda pa bi morali le pomisliti na to, da je lahko tudi film del sanj. Kot del nekontroliranega stanja. Stanje subjekta brez kontrole. Horner mu nameni prve takte. Zakaj ima partitura tudi tako eksploziven ritem? Ker brez ritma ni \u010dasa. Sicer pa je ne-sanjanje izguba \u010dasa in zato, da se ponovno ulovimo, potrebujemo koordinate: kako dolgo smo spali, kje smo … glasbeni ritem, skratka. Pulz. Vokalni del pa stoji kot kontrapunkti\u010dno ozadje na tej filmski partituri tako ali tako nenehno \u2013 kot bi \u0161lo za notranje dialoge med instrumenti in glasom, med stvarmi (stroji) in \u010dlovekom, med \u017eivo in ne\u017eivo naravo. Omenili smo Barthesa, ostanimo \u0161e malo v njegovi dru\u017ebi. Glasbeni razvoj prebujanja je Barthovski jezik retorike, ki je dejansko arheolo\u0161ki. Sama retorika (enako glasbena retorika<\/em>) ima svoj pomen zunaj tega, kar ho\u010demo imenovati skladba. V samem korpusu (pretekle) retorike lahko analitik\/humanist preteklost tako reko\u010d ujame pri delu: lahko ujame skrite misli pozabljene retorike. Lahko torej ujame sanje, ki jih ni (\u0161e) nih\u010de sanjal, pa vendar ne zgre\u0161i poante. Pomembno je, da se zavedamo dejstva, da sama retorika (pa naj bo dejansko besedna ali pa, za na\u0161e pojmovanje primerneje, glasbena \u2013 in \u010de smo \u0161e bolj natan\u010dni filmsko-glasbena<\/em>) ni prenehala delovati tedaj, ko je izginila (kot filmska vzgoja) iz \u0161olskega izobra\u017eevalnega aparata. Pomembno je, da\u00a0 \u0161e vedno deluje, da ni mrtva, da nekako na skrivaj obvladuje vse okoli sebe \u2013 \u0161e najbolj pa tiste, ki prav malo vedo o filmu. In kaj je pravzaprav to, \u010desar Jake Sully ne sanja?<\/p>\n Svet je tako ali tako iluzija, bi lahko zapisali nad naslov te celotne partiture. Je metafizi\u010dna iluzija, je iluzija same iluzije, kakor je film opona\u0161alec iluzije sveta, ki je pravzaprav dvojnica tega, kar si kot svet razlagamo. Svet kot volja in predstava, vsekakor[2]<\/a>. Vsak dogodek se pravzaprav zgodi dvakrat. Glasba je dogodek. Vsaka glasba se zgodi dvakrat \u2013 enkrat v snovalcu, komponistu, in drugi\u010d v poslu\u0161alcu. Interpret\u2013prena\u0161alec\u2013izvajalec je le medij, prenosnik, \u010dlen med obema dogodkoma. Tako kakor obstaja podvojitev realnega kot obvezna struktura vsakega dogodka, predstavlja sanjski in ne-sanjski svet nujnega dvojnika, obstoje\u010dega iz drugega zornega kota. In seveda predstavlja temeljno strukturo metafizi\u010dnega diskurza vse od Platona dalje. Do danes. In skladno s to metafizi\u010dno strukturo je na\u0161e neposredno realno dovoljeno, dopu\u0161\u010deno in razumljeno samo toliko, kolikor ga je mogo\u010de imeti za izraz nekega drugega realnega, ki pa je edini vir njegovega smisla in njegove realnosti. Kot so sanje edini dokaz, da smo spali in pravzaprav na\u0161e spanje edini dokaz obstoja sveta onkraj tega, kar tako radi poimenujemo Realno. Kot sedaj in tukaj<\/em>.<\/p>\n In zagotovo se strinjamo, da svet sam na sebi nima nobenega smisla. Svet ne deluje po nekak\u0161nem svojem notranjem (ali zunanjem) smislu. A vendar lahko dobi pomen in svojo bit od nekega drugega sveta, ki ga podvaja \u2013 ali \u0161e bolje re\u010deno \u2013 v razmerju do katerega je ta isti svet samo kot varljiv nadomestek. Surogat. In tako je metafizi\u010dni podobi lastno le to, da pod nesmiselnim ali pa la\u017eno smiselnim videzom daje slutiti pomen in realnost, ki nekako (ponovno navidezno) zagotavljata njegovo infrastrukturo. In prav tedaj, ko pojasnjujeta videz tega sveta tu (tega tako zvesto hotenega Realnega), se zapletata v to, kar moramo poimenovati … prvobitno in hkrati brezplodno prikazovanje presenetljivega misterija[3]<\/a>. In tako dejansko vlogo Realnega igra tisto drugo (tisto onkraj<\/em>), ta svet pa igra vlogo dvojnika. Torej \u2013 kaj je \u017ee tisto, \u010desar Jake Sully ne sanja? Jake Sully ne sanja Realnega. To \u017eivi v dvojniku. Zato je filmska glasba pomembna.<\/p>\n James Horner je ideji nesanjanja namenil nekaj ve\u010d kot \u0161est minut. \u0160ele kot sli\u0161imo celotno partituro, se lahko zavemo, zakaj smo sli\u0161ali vokal takoj na za\u010detku tega dela. To je vokal\/glas, ki ni del sanj. Do nas prihaja kakor Sullyjeva pot, po kateri bo \u0161ele \u0161el. Toda on se \u0161e ne zaveda, da dejansko obstaja tisto nekaj drugo<\/em>, kar bo sprejelo prav tako njegovo podobo, telo. Tisto drugo, kar bo postalo prvo, prvo pa bo izginilo. Tudi dvojnik ni navidezen, bi lahko rekli, saj gre vendar za film. A Horner vendarle postavi vpra\u0161anje \u017ee v prvi del partiture. V glas. Prav ta pojav glasu igra vlogo realno drugega, opozarja na svet in vlogo dvojnika. Realno se cepi, postane nadomestnik, kakor je to tudi sam dogodek, saj Jake Sully ni sanjal \u2013 on je pre\u017eivel \u010das od x do y brez sanj. Zanj sta se to\u010dki spojili, pa vendar mu je James Horner v filmski glasbi ponudil odgovor \u017ee vnaprej: Jake Sully ni sanjal \u010dasa sanjalca, ni bil ujetnik popotovanja. Jake Sully dejansko v cryju podvaja Realno, sre\u010danje z bratom manifestira to ne-mo\u017enost sanjanja (brez potovanja), filmska glasba torej ustvari strukturo nekak\u0161nega metafizi\u010dnega potovanja brez sanj, pa vendar (v glasbenem smislu) z napovedjo, usodo, za\u010drtano in sli\u0161ano potjo. Seveda potjo dvojnika, ki se \u0161ele ima zgoditi.<\/p>\n In ker gre pri filmski glasbi \u0161e za dodatno iluzijo par excellence<\/em>, bi se lahko oprli pri tem delu tudi na dolo\u010dene odlomke iz Platona. Recimo na njegova spisa Kratil<\/em> in Parmenid<\/em>. Seveda kot ugovor nekaterim na\u0161im prej\u0161njim trditvam, toda prav zato kot potrditev tega, da sta film in filmska glasba svet hipnoti\u010dnosti, svet posebne zamaknjenosti, ki nikoli no\u010de biti dvojnik sveta, ki ga prikazuje, saj se zaveda, da je tustranskost (tukaj\u0161njost) dejansko \u017ee iluzija, svet onkraj pa ne more biti dvojnik iluzije, temve\u010d edino mo\u017eno \u2013 to je Realno. Platonizem ni filozofija dvojnika, temve\u010d filozofija singularnega, utemeljena ravno na nezmo\u017enosti dvojnika. Tako na primer Sokrat v Kratilu doka\u017ee, da popoln posnetek Kratila ne bi dal dvojnika (torej nekak\u0161en se\u0161tevek dvakrat Kratil), temve\u010d nesmisel. Zakaj bistvo Kratila je, da je en sam in ne, da sta dva. Vendar je to bistvo, ki dolo\u010da singularnost, po definiciji posnemljivo \u2013 ne pa podvojljivo, saj iz\u00a0 njega lahko izhajajo samo podobe, ki ravno nikoli ne bodo imele statusa dvojnika. A kon\u010dno vpra\u0161anje je vendar v tem, ali nemo\u017enost podvojitve ali nujnost singularnega pri Platonu red vodita v filozofijo enkratnega. Prav tu pa je potrebno lo\u010diti in razlo\u010diti med dvema ravnema podvojitve \u2013 ena raven je raven snovnega, druga pa je raven metafizi\u010dnega. Drugi del tega prvega stavka partiture se obra\u010da k Jaku Sullyju kot Sokrat h Kratilu. Jake Sully ne sanja, saj nima \u010desa sanjati, ker je singular.<\/p>\n Potem pa nastopi \u017eenski vokal in Horner spregovori vnaprej. Govori o Neytiri. Govori o Na’vi. A \u010daka nas \u0161e ena misel. Ta pravi takole: nezmo\u017enost dvojnika protislovno dokazuje, da je ta svet ravno samo dvojnik, ali \u0161e natan\u010dneje, da je slab dvojnik, da je ponaredek, ponarejen duplikat, nezmo\u017een dati vnovi\u010d bodisi drugega bodisi samega sebe. Skratka \u2013 navidezna realnost, v celoti stkana iz nekak\u0161ne preje \u00bbmanj\u0161e biti\u00ab, ki je v razmerju do biti to, kar je nadomestek v razmerju do pristnega proizvoda. Kot platonizem. Resnica o platonizmu torej ostaja tesno povezana z mitom o votlini, tega ne gre prezreti. Povejmo \u0161e enkrat: tuzemsko realno je druga plat realnega sveta, je njegova senca, je njegov dvojnik. In vsi dogodki sveta do samo reprodukcije, katere prvi moment je vendar drugje \u2013 na drugem svetu. Tak\u0161en je, kakor vem, smisel teorije o spominjanju, ki pa vendar u\u010di, da na tem svetu ne more nikdar obstajati resni\u010dno prvotna izku\u0161nja. \u0160e druga\u010de povedano: nikdar ni\u010desar ne odkrijemo \u2013 tu vse samo znova sre\u010damo, spomin sam se povrne ob sre\u010danju z izvorno Idejo. S svetom Idej.<\/p>\n Tako je druge del te skladbe spomin na nekaj, kar ima \u0161ele priti. James Horner je pa\u010d natan\u010den in ve, zakaj si je pustil prostor pri ideji, da v cryo ne sanjamo. Sanje bi bile namre\u010d \u017ee skoraj izku\u0161nja spomina, dotaknile bi se Ideje, vendar Jake Sully \u0161e nima ideje o svojem avatarju. In ne o Na’vi in ne o Grace in ne o Neytiri. Zato pa jo ima glasba.<\/p>\n Nekak\u0161ni pomiritveni akordi, repetitorna spremljevalna fraza in izredno zvene\u010d \u017eenski vokal, vse to se polo\u017ei preko vztrajnega basa, dolgega in temnega, kakor tisti ni\u010d<\/em> v stanju ne-spanja in ne-sanjanja. Trenutek glasbene pravljice, izrazito oddaljene in neresni\u010dne, sanjske \u2013 \u010deprav to ni. Ali pa morda glasba Jamesa Hornerja sanja namesto Jakea Sullyja? Horner namesto filmske podobe? Vendar se v tem filmskem delu sre\u010damo \u0161e z enim likom, ki ne sanja. Ki ne sanja ve\u010d \u2013 to je brat Jakea Sullyja. Vendar je tukaj dejansko prisotna smrt, \u010deprav Jake na to gleda bistveno druga\u010de kakor ostali: v osnovi naj bi \u00bbnadomestil\u00ab, zamenjal, brata. Torej naj bi bil v prvem koraku njegov dvojnik, dvojnik tistega, ki ne sanja ve\u010d. Tistega, ki pozna Smrt. Dana\u0161nje kup\u010dije s smrtjo so seveda vsem na o\u010deh in iz smrti se ne dela samo posla, temve\u010d ideologija. Tako smo zagotovo pri\u010de ideolo\u0161kih podjetij, ki se poklicno ukvarjajo s smrtjo. Tudi po kolesju zgodovine nam ni potrebno prav dale\u010d, pa vidimo, kdo je iz smrti naredil ekonomski sitem \u2013 tukaj mislimo predvsem na trgovino z ma\u0161ami in odpustki. Nekaj tega je sicer \u0161e ostalo tudi danes, vsaj kot politi\u010dni sistem (pla\u010dila in kazni v onostranstvu, pokora za nered na zemlji), vse to pa je dedi\u0161\u010dina praznoverja in fanatizma. Toda \u010das strahu, ustrahovanja, praznoverja in fanatizma \u0161e zdale\u010d ni minil. Jake Sully, vojak, se odlo\u010di zamenjati brata, znanstvenika. \u017deli izpolniti to, \u010desar Tisti-ki-ne-sanja ve\u010d ne more. Horner podredi tej ideji zadnji del tega dela. Ponovno uvede odlo\u010dujo\u010d ritem, poplesavanje usode in odlo\u010ditve, ples nevidnih demonov preteklosti in usode, ki je pripeljala brata ponovno skupaj. A na prvi korak zgleda celo tako, kakor bi brata menjala identiteti<\/em>, kakor bi Jake umrl.<\/p>\n Gre dejansko za antropolo\u0161ko vpra\u0161anje. Kajti identiteta<\/em> je v antropologiji vedno nekako \u00bbsituacijska\u00ab, saj se Evans-Pritchard v svoji monografiji o ljudstvu Nuer (vsaka podobnost z Na’vi je zgolj namerna) jasno spra\u0161uje: \u00bbKaj ho\u010de pravzaprav re\u010di Nuer, ko pravi ‘To je moj \u010dieng<\/em>‘?\u00ab[4]<\/a> Povedati moramo, da ‘\u010dieng’ pomeni \u00bbdom\u00ab \u2013 toda resni\u010dno natan\u010dni pomen tega izraza se spreminja glede na situacijo, v kateri se o tem govori. Evans-Pritchard namre\u010d pomembno opozarja, da je \u010dlovek pravzaprav \u010dlan politi\u010dne skupine katerekoli vrste na temelju tega, da ni \u010dlan<\/em> drugih skupin iste vrste. In iz tega izhajata jasno dva sklepa: prvi\u010d, da ‘identitete’ ni mogo\u010de lo\u010devati od izraza identitete<\/em>, zato je identiteta sama seveda vezana na to\u010dko, iz katere nekaj izjavljamo. V filmu smo pri\u010da temu izjavljanju, ko stoji Jake Sully ob telesu svojega brata \u2013 pomembna je to\u010dka izjavljalca, torej \u010das in prostor, v katerem Jake Sully izjavlja svojo identiteto glede na brata. James Horner sledi temu v \u017ee omenjeni kadenci tega prvega dela partiture; in drugi\u010d, da je identiteta sama relacijska<\/em>, torej postavlja neke meje<\/em>.<\/p>\n \u017de omenjeni Evans-Pritchard vpeljuje koncepte, ki naj bi ujeli prav to razse\u017enost. In \u010de pove\u017eemo: identiteta je na videz pravzaprav ekskluzivna v homogeni razse\u017enosti, kar pomeni, da lahko pripadamo samo eni izmed homolognih istovrstnih skupin, ne moremo pa pripadati nobeni drugi. Vendar je \u017ee ta prva identifikacija strukturirana, saj vsak \u010dlovek vidi sebe kot \u010dlana neke skupine v opoziciji do drugih skupin. In seveda drugega \u010dlana druge skupine vidi kot \u010dlana neke dru\u017ebene celote, pa\u010d ne glede na to, kako je ta oseba morda razcepljena na nasprotujo\u010de si segmente[5]<\/a>. Tako je Jake Sully ne-znanstvenik, saj je bil njegov brat ne-vojak. Toda Jake Sully ni sanjal, a se je prebudil, medtem ko brat ne sanja ve\u010d in se tudi prebudil ne bo (ve\u010d).<\/p>\n Horner postavi le \u0161e nekaj zaklju\u010dnih akordov. Pulzirajo\u010de izzvenevanje se dotika glavne teme kot odmev, kot spomin na misel, ki je zdru\u017eevala vseh teh \u0161est uvodnih glasbenih minut.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/05\/Avatar_01d.jpg\" "\\"Avatar_01d\\""){kind=avatar}
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/05\/Avatar_01a.jpg\" "\\"Avatar_01a\\""){kind=avatar}
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/05\/Avatar_01b.jpg\" "\\"Avatar_01b\\""){kind=avatar}
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/05\/Avatar_01c.jpg\" "\\"Avatar_01c\\""){kind=avatar}
<\/a><\/p>\n
\n