{"id":26445,"date":"2023-10-21T13:19:01","date_gmt":"2023-10-21T11:19:01","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=26445"},"modified":"2023-10-22T09:03:43","modified_gmt":"2023-10-22T07:03:43","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-38","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=26445","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 28. september 2023<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Tine Vu\u010dko<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Novo abonmajsko sezono Orkestra Slovenske filharmonije<\/em> (OSF) 2023\/24, ki tradicionalno \u017ee desetletja poteka predvsem v Cankarjevem domu, delno pa tudi v mati\u010dni stavbi Slovenske filharmonije, so glasbeniki filharmoni\u010dnega orkestra in zbora tokrat uvedli v velikem slogu: z izvedbo monumentalne Simfonije \u0161t. 2 v c-molu Gustava Mahlerja<\/em> s podnaslovom Vstajenje<\/em>. Prelepo glasbeno mojstrovino avstrijsko-\u010de\u0161kega romanti\u010dnega skladatelja in dirigenta, ki je kot mladeni\u010d sezono 1881\u20131882 pre\u017eivel v Ljubljani<\/a>, je OSF nazadnje izvedel julija 2019<\/a>; tedaj je \u0161lo za koncert v okviru Festivala Ljubljana, izvedena pa je bila reducirana verzija simfonije<\/a>, ki jo je avstrijski skladatelj Erwin Stein priredil za manj \u0161tevil\u010dno zasedbo, kot jo je skladatelj predpisal v izvirni partituri. Tokrat smo \u2013 razveseljivo \u2013 simfonijo poslu\u0161ali t\u00e1ko in tak\u00f3, kot jo je izvirno zapisal Mahler. <\/p>\n\n\n\n

Koncert(a) naj bi sicer vodil Charles Dutoit, en bolj znamenitih dirigentov na\u0161ega \u010dasa, ki pa je zaradi bolezni, kot smo bili obve\u0161\u010deni kak\u0161en teden pred koncertoma, obveznost vihtenja taktirke zaradi bolezni moral predati svojemu asistentu, gruzijskemu dirigentu mlaj\u0161e generacije Kahiju Solomni\u0161viliju<\/em>. Nad Dutoitom, sicer nesporno glasbeno legendo \u0161e posebej zaradi 25-letnega vodenja Montr\u00e9alskega simfoni\u010dnega orkestra (legendarni posnetek Holstovih Planetov!<\/a>), pa \u017ee skoraj \u0161est let visi temna senca: obto\u017ebe o spolnem nadlegovanju \u0161tevilnih glasbenic. Slovenske filharmonije ni to nikoli odvrnilo od vedno novih vabil, saj je \u0161vicarski maestro v zadnjih letih v Ljubljani gostoval skoraj vsako koncertno sezono. Ve\u010d orkestrov svetovnega formata je Dutoitu ob izbruhu afere odpovedalo \u017ee dogovorjene anga\u017emaje in mu odreklo vsako gostoljubje, z nekaj mest pa je dirigent odstopil sam; kakor koli \u017ee, obto\u017ebe (ki jih Dutoit seveda vehementno zanika) do danes uradnega sodnega epiloga (\u0161e) niso dobile.<\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u010clovek je sestreljen na tla, nato pa se na angelskih krilih dvigne v najvi\u0161je vi\u0161ave.<\/em>\u00ab Ta Mahlerjev citat povzema transformativno potovanje, ki ga predstavlja Simfonija vstajenja, in simbolizira boj s smrtnostjo ter kon\u010dno transcendenco v vi\u0161je stanje obstoja. Odli\u010dna izvedba te skladbe je dejansko in resni\u010dno lahko transformativna izku\u0161nja, po kateri poslu\u0161alec iz dvorane odide kot drug(a\u010den) \u010dlovek, \u0161e posebej, \u010de je \u017eivo izvedbo simfonije sli\u0161al in do\u017eivel prvi\u010d. Tokrat je imelo to prilo\u017enost na \u010detrtkovem koncertu kar precej poslu\u0161alcev, saj je Gallusovo dvorano poleg redne publike zapolnila tudi precej \u0161tevil\u010dna \u00bbdelegacija\u00ab srednje\u0161olske mladine, ki je zasedla mesta na drugem balkonu in koncert spremljala v pohvalni ti\u0161ini in miru.<\/p>\n\n\n\n

Vse skupaj se je za\u010delo s precej dolgim nagovorom direktorja SF (pred tem je v orkestru dolga leta odli\u010dno igral prvo oboo) Mateja \u0160arca, ki je izpostavil, kot se je izrazil, tri \u00bbklice v sili\u00ab, od katerih je dal en slutiti, da sta se vsaj dva abonmaja (pred)prodala zelo slabo, pozval pa je tudi k sodelovanju v dobrodelnem projektu SF in ZPMS<\/a> ter pojasnil menjavo dirigenta. Nato je na oder naposled stopil Solomni\u0161vili, zavihtel taktirko in za\u010del se je prvi stavek, ki je \u017ee sam po sebi tako po dol\u017eini kot strukturi pravzaprav samostojna simfoni\u010dna pesnitev in bi ga lahko dejansko izvajali samostojno (kot je praksa z znamenitim Adagiettom iz 5. simfonije). Uvod v stavek s ponavljajo\u010dim se godalnim leitmotivom je bil res po\u010dasen in te\u017eak, a se je izvedba \u017ee po prvi znatnej\u0161i spremembi tempa raz\u017eivela. Vloga trobil je bila sporadi\u010dno preve\u010d eksponirana, sploh v bolj komornih in ne-tutti odsekih, mladi dirigent pa je prikazoval navdu\u0161ujo\u010do stopnjo znatne dinami\u010dno-agogi\u010dnega nadzora velikega Mahlerjevega orkestra. Nekatere spremembe tempa je izpeljal precej radikalno, sicer pohvalno pripravljeni sekciji \u0161tirih trobent (in posledi\u010dno celemu orkestru) pa bi se vsekakor veliko bolj od ameri\u0161kih prilegel zvok nem\u0161kih ventil trobent. V splo\u0161nem bi lahko rekli, da je izvedba uspe\u0161no zajela skladateljevo navodilo o \u00bbvseskozi resnem in sve\u010danem izrazu\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Isto glede spo\u0161tovanja tempa za \u00bbnikoli hiteti\u00ab drugega stavka sicer ne bi mogel trditi v celoti, je pa glasba tekla dovolj zlo\u017eno, da ni bila poslu\u0161alska izku\u0161nja nikoli zares motena. Petminutnega premora, ki ga je Mahler po koncu prvega stavka predpisal v partituri (\u00bbSledi premor dol\u017eine vsaj 5 minut\u00ab \u2013 ‘Hier folgt eine Pause von mindestens 5 Minuten’) in je bila namenjena temu, da bi lahko sleherni poslu\u0161alec premislil in ponotranjil ravnokar sli\u0161ano, verjetno ne upo\u0161teva nobena sodobna izvedba (ve\u010d); kve\u010djemu nekaj minut v\u010dasih zasede prihod zbora na oder, kar pa se tokrat ni zgodilo, saj so zboristi na odru presedeli celotno izvedbo. Drugi stavek je sicer dobrodo\u0161el kontrast prvemu (v osnovi kot Holstova Venera po Marsu), tokrat je bil spretno izveden in navdu\u0161ujo\u010d v smislu \u0161tevilnih prepletenih ob\u010dutkov in epizod raznoterih do\u017eivljajskih drobcev. Podobno, le da \u0161e bolj razdelano glasbeno do\u017eivljanje je predstavil tretji stavek, kjer se simfoni\u010dno tkivo prepleta od igrivega k dramati\u010dnemu \u2013 glavna atrakcija so priljubljene Mahlerjeve epizode klezmer glasbe \u2013 in spet nazaj, svoje pa v tem, sredinskem stavku dodajajo tudi \u017ee motivi\u010dni drobci velikega finala, ki je vse bli\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

\u010cudovit, ganljiv \u010detrti stavek je zaznamovala dobro znana doma\u010da mezzosopranistka Nu\u0161ka Dra\u0161\u010dek in navdu\u0161ila z izjemno, brezhibno interpretacijo Pralu\u010di<\/em>, ki si jo je Mahler izposodil iz lastnega cikla Pesmi iz de\u010dkovega \u010dude\u017enega roga<\/em>. To je (bila) res glasba hrepenenja po odre\u0161itvi od zemeljskih tegob, ki brez premora vodi v finale.<\/p>\n\n\n\n

Zadnji stavek s povpre\u010dno dol\u017eino ve\u010d kot 30 minut prese\u017ee trajanje ve\u010dine klasicisti\u010dnih simfonij, za\u010dne pa ga zlove\u0161\u010di krik smrtne groze, tokrat zares presunljiv, da je zledenela kri v \u017eilah. Nadvse fascinanten u\u010dinek dose\u017eejo tudi nastopi glasbil izza odra; ti oddaljeni odmevi, izvedeni tehni\u010dno odli\u010dno in s pravim odmerkom stra\u0161ljivosti, da se je lahko vsakdo spomnil lastne krhkosti in minljivosti, so se perfektno zlili z odrsko zasedbo. \u010ce Mahlerjevo Drugo, kot sem zapisal, uvede samostojna simfoni\u010dna pesnitev, pa je kolosalni zadnji stavek simfonija zase v vseh pomenih trditve: motivi\u010dno, melodi\u010dno, dramatur\u0161ko, izvedbeno in interpretativno je ta simfoni\u010dni finale v literaturi brez primere. Nekateri, predvsem trobilni, solisti\u010dni nastopi se niso posre\u010dili v celoti, pa tudi sicer se je tu nagrmadilo nekaj ve\u010d spodrsljajev; nekateri od njih so bili iskreno re\u010deno zares nepotrebni. <\/p>\n\n\n\n

Vstop velikega zbora (filharmoni\u010dnega so dopolnili \u0161e zboristi MePZ Glasbene matice), v partituri ozna\u010den kot ppp<\/em>, je bil preglasen vsaj za dve dinami\u010dni stopnji. A od te to\u010dke do konca simfonije smo do\u017eiveli tisto pravo \u010darovnijo, ki je ve\u010deru dokon\u010dno zagotovila pozitivno bilanco, klju\u010dni za ta uspeh pa so bili hrva\u0161ka sopranistka Darija Augu\u0161tan z nastopom brez pripombe, vsi \u010dlani ogromnega vokalno-in\u0161trumentalnega korpusa na odru (ne pozabimo na organista) in za njim, dirigent in seveda Mahler, ki je za sam vrhunec simfonije (recimo zadnjih pet minut) slikovito dejal: \u00bbStopnjujo\u010da se napetost, ki pripelje do sklepnega vrhunca, je tako silna, da zdaj, ko je vsega konec, \u0161e sam ne vem, kako sem jo lahko zapisal.\u00ab Ob najbolj \u010dustvenih taktih, ko zbor poje \u00bbz najve\u010djo silo\u00ab (‘mit h\u00f6chster Kraft’) in orgle grmijo \u00bbs celim obsegom\u00ab (‘Volles Werk’) se je ob verzih Umrl bom, da bom \u017eivel!\/ Vstalo bo\u0161, da, vstalo,\/ moje srce, v hipu!<\/em> v publiki utrnilo tudi nekaj solza, sledile pa so zaslu\u017eene stoje\u010de ovacije.<\/p>\n\n\n\n

Pred leti je ugledna angle\u0161ka glasbena revija BBC Music Magazine, ki se, tako kot \u00bbsestrski\u00ab Gramophone, posve\u010da klasi\u010dni glasbi, anketirala 151 dirigentov \u0161irom sveta in pripravila lestvico dvajsetih najve\u010djih simfonij<\/a> vseh \u010dasov. \u00bbZmagala\u00ab je Beethovnova Eroica, Mahlerjeva Druga pa je pristala na petem mestu, takoj za Deveto simfonijo istega skladatelja. Tudi to pri\u010da o izjemni priljubljenosti Simfonije vstajenja. Sam skladatelj je o tej svoji glasbi izrazil misel, da delo zajema celotno \u010dlove\u0161ko izku\u0161njo in spekter \u010dustev ter se giblje od \u017eivljenjskih bojev in obupa do kon\u010dnega vstajenja in odre\u0161itve; dodal je: \u00bbCelotno delo sem videl neposredno pred o\u010dmi in moral sem ga le zapisati, kot bi mi ga bili narekovali.\u00ab Izraz ‘simfonija’ je za Mahlerja po lastnih besedah pomenil \u00bbustvarjanje sveta z vsemi razpolo\u017eljivimi tehni\u010dnimi sredstvi\u00ab \u2013 in zgovornej\u0161i dokaz od Druge simfonije v njegovem opusu te\u017eko najdemo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju SMS 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":26446,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-26445","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/26445","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=26445"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/26445\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":26450,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/26445\/revisions\/26450"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/26446"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=26445"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=26445"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=26445"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}