{"id":26457,"date":"2023-10-25T08:35:50","date_gmt":"2023-10-25T06:35:50","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=26457"},"modified":"2023-10-25T08:35:50","modified_gmt":"2023-10-25T06:35:50","slug":"rolling-stones-hackney-diamonds","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=26457","title":{"rendered":"Rolling Stones – Hackney Diamonds"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Rolling Stones<\/a> so po osemnajstih letih nakuhali nov album; pri\u010dakovanja so bila visoka, sploh zato, ker je njihov album bluesovskih priredb iz 2016 dobil visoke ocene in ker prej\u0161nji avtorski studijski album ABiggerBang<\/em> iz 2005 ni bil slab. V osemnajstih letih so Stonesi za\u010deli \u010distiti svoj arhiv s \u0161tevilnimi zbirateljskimi izdajami, med poslu\u0161alce pa so poslali tudi pe\u0161\u010dico novih pesmi, ki pa niso obetale silnih premikov v njihovi ustvarjalnosti. A bili smo veseli, da od rokerskih predsokratikov dobimo vsaj nekaj. Ko so pred \u010dasom z Jimmyjem Fallonom v Londonu napovedali nov album, so objavili tudi prvi singl Angry<\/a><\/em>. Za\u010dela se je vsesplo\u0161na evforija, \u010deprav je pesem obrtno precej kli\u0161ejska. Tudi drugi singl Sweet Sounds Of Heaven<\/a> <\/em>z gostoma Lady Gaga in Steviejem Wonderjem ni prinesel kak\u0161nih posebnih vsebinskih premikov. Ko se je v petek, 20. oktobra, pojavil album, se je izkazalo, da kljub njegovem dejanskem (glasbeno)zgodovinskem pomenu (na njem se poleg Lady Gaga in Stevieja Wondera pojavijo Paul McCartney, prvi basist Stonesov Bill Wyman in pokojni bobnar Charlie Watts) in energi\u010dnem igranju osemdesetletnikov vsebinsko dolgoro\u010dno najbr\u017e ne bo kaj prida pomenil. Jagger se pri besedilih ni trudil, \u010deprav zna pisati tudi visokokakovostna dela; nekatera besedila so celo precej banalna, v povpre\u010dju pa prazna. Stonesi nimajo ve\u010d \u010desa prelomnega povedati, a to po\u010dnejo s pompom. Produkciji ni \u010desa o\u010ditati, plo\u0161\u010da je z gostovanji vred zvo\u010dno brezhibna. Narejena je za 21. stoletje z namenom, da Stonesi ostanejo relevantni \u2013 to jim je po splo\u0161nem kriti\u0161kem odzivu sode\u010d tudi uspelo. A pesmi, kot so Bite My Head Off<\/a>, Dreamy Skies, Driving Me Too Hard <\/em>ali Live By The Sword<\/em> so v resnici dale\u010d od najbolj\u0161ih dose\u017ekov zasedbe. Skupaj z obema singloma gre za vsebinsko precej mla\u010dno plo\u0161\u010do, ki po nekaj poslu\u0161anjih ostane prebavljiva zgolj, \u010de smo veseli, da \u0161e igrajo in snemajo nove pesmi. Teh je na novej\u0161ih seznamih za nastope malo, morda bodo zdaj le popestrili svoje izbore. A niti sir Paul in mojster Stevie ne moreta pomagati: zaklju\u010dna pesem Rolling Stone Blues <\/em>Muddyja Watersa ostaja najbolj\u0161i dose\u017eek plo\u0161\u010de. Priredba starega bluesa, na\u010drtno umazana, je tista, ki vsaj malce re\u0161uje vtis. Avtorskih diamantov torej ni kaj dosti, upamo pa, da Stonesi kljub vsemu \u0161e niso rekli zadnje besede; letos mineva tudi 60 let od izida njihove prve male plo\u0161\u010de, zato je razlogov za veselje v njihovem taboru najbr\u017e kar precej.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n