![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2023\/11\/Irena.Tomazin.Zagoricnik_Mesto.glasu_010foto.nada_.zgank_-1024x683.jpg\")
<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161ni so bili tvoji profesionalni za\u010detki odkrivanja telesa oziroma giba \u2013 plesa, glasu, glasbe, zvo\u010dnosti? Kdaj in kako se je to za\u010delo prepletati, zdru\u017eevati, dialogizirati, polemizirati?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n Mislim, da se je glavna \u00bbpolemika\u00ab za\u010dela zelo zgodaj, preden sem se zavedala, oziroma vedela, kaj naj bi v \u017eivljenju sploh bila, kaj naj bi po\u010dela. Ta \u0161e vedno traja in se nahaja nekje med zamol\u010danim in izre\u010denim oziroma med samo zmo\u017enostjo izrekanja in izra\u017eanja – \u010desarkoli \u017ee… Tu se meni vse za\u010dne, tako v glasbenem, v plesno gledali\u0161kem, pa tudi v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n\n Menda sem v osnovni \u0161oli blestela pri Saprami\u0161ki \u2013 vsaj tako je u\u010diteljica rekla mami \u2013 tako da je verjetno \u017eelja po odkrivanju \u017ee od takrat vseskozi tlela. Potem je pri\u0161la mo\u010dna in pomembna izku\u0161nja plesanja. To, da sem plesala v paru in tekmovala v latinsko ameri\u0161ki plesih, sem dostikrat zamol\u010dala (smeh). Srednja \u0161ola z gledali\u0161ko skupino me je verjetno na nek na\u010din usodnostno re\u0161ila \u2013 ne vem sicer pred to\u010dno pred \u010dim, pa vendarle \u2013 ter me oblikovala in usmerila. Vodil jo je Toma\u017e \u0160trucelj. Potem so bila vsa lepa sodelovanja z izjemnim, \u017eal pokojnim Petrom Zobcem. Z njim sem vstopila v poglavje glasu in radijske igre, pa preko njega statirala v filmih, nadaljevankah. Potem je pri\u0161lo obdobje sodobnega plesa na Intaktu, v Plesnem teatru. Sledila so vsa usodna sodelovanja z izjemnimi ustvarjalkami in ustvarjalci v polju sodobnega plesa, preko katerega sem lahko spoznavala in osvobajala telo, tako, da sem se priu\u010dila orodij, s katerimi sem potem izgrajevala plesne korake, ki so me nato po\u010dasi pripeljali tudi v petje. Za dislektika, kot sem jaz, petje sploh ni zelo druga\u010dno ko ples (smeh). Zame je oboje gibanje in pripada telesu. Eno gibanje je vidno, drugo pa je sli\u0161no.<\/p>\n\n\n\n Omenila si Saprami\u0161ko. Prav predstavljam si te, kako si, \u010deprav sicer srame\u017eljiva, blestela na odru (smeh). Kak\u0161ne besede tola\u017ebe in spodbude bi namenila otro\u0161ki ali najstni\u0161ki Ireni, \u010de bi jo zdaj sre\u010dala?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n Ne vem, kaj bi si rekla \u2013 mogo\u010de bi samo sedla sama k sebi in bi bila nekak\u0161na pri\u010da takratni ti\u0161ini in molku, predvsem srame\u017eljivosti.<\/p>\n\n\n\n Po eni strani se mi zdi, da je bilo prav tako, kot je bilo, da je vse slu\u017eilo nekemu namenu in se je moralo zgoditi prav tako, kot se je. Verjetno bi bilo normalno, da bi si rekla, naj bom bolj samozavestna in bolj drzna in predvsem, da naj ne skrbim toliko. Ampak ne vem, \u010de bi bilo potem kaj bolje. Mogo\u010de je pomembnej\u0161e od tega, kar se je ali naj bi se zgodilo, to, kar se ni. Mogo\u010de je bilo prav to stanje ti\u0161ine in molka, stanja nekega ne-glasu, ko se nekaj ni izrazilo, pa tudi stanje pretirane skrbi, bolj zaznamujo\u010de in potrebno na moji poti iskanja lastnega izraza. Verjetno me je ravno to naredilo toliko bolj ob\u010dutljivo za vse nianse in obraze glasu, da prav s to skrbjo, dvomi in vpra\u0161anji sedaj bolj skrbim za vse male, nepomembne, za vse \u00bbne-lepe\u00ab in ne-glasbene nianse glasu, za vse, kar je izra\u017eeno in izre\u010deno, in \u0161e bolj za vse, kar ni. V\u010dasih ni toliko pomemben glas sam, kot pa tisto, kar glas razpre in izri\u0161e iz nekak\u0161nega ozadja.<\/p>\n\n\n\n