{"id":2685,"date":"2011-05-16T12:21:28","date_gmt":"2011-05-16T10:21:28","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2685"},"modified":"2013-02-12T11:12:26","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:26","slug":"sugaree-ali-esej-ki-se-zacne-z-dolgim-i","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2685","title":{"rendered":"Sugaree ali esej, ki se za\u010dne z dolgim i"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"text-decoration: underline;\"> <\/span><\/p>\n<p><em>Sugaree<\/em> je (bil?) za mojo generacijo najprej in predvsem naslov pesmi the Grateful Dead<a href=\"#_ftn1\">[1]<\/a>. Iz besedila je jasno, na kaj se nana\u0161a tam. Refren pravi:<\/p>\n<p><em>Shake it, shake it Sugaree<\/em><\/p>\n<p><em>Just don&#8217;t tell them that you know me.<\/em><\/p>\n<p>Sugaree je ime ali vzdevek<a href=\"#_ftn2\">[2]<\/a> \u017eenske, o kateri poje subjekt pesmi. Kot je pogosto v besedilih Roberta Hunterja, glavnega tekstopisca Grateful Dead, je tudi to besedilo razmeroma skrivnostno. O\u010ditno sta Sugaree in subjekt nekaj zagre\u0161ila; zdaj prihajajo ponjo (preganjalci bi lahko bili policaji, ni pa nujno). Njuno slovo bo nenadno, morda trajno, in ne smejo vedeti zanj; da je bila njuna zveza spolna, morda ljubezenska, nakazuje prva vrstica refrena, ki se gotovo vtisne v spomin vsakemu poslu\u0161alcu.<\/p>\n<p>&nbsp;<br \/>\n<iframe loading=\"lazy\" width=\"480\" height=\"390\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/KpFE_1yzr7w\" frameborder=\"0\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>Ta dodatek, ki ni\u010desar ne prispeva k vsakdanjemu pomenu ljubkovalnice \u00bbsugar\u00ab &#8211; ta dolgi i, ki ga Jerry Garcia s svojim nezgre\u0161ljivim zvonkim, \u00bbmokrim\u00ab, krhkim glasom tako neprekosljivo sproti \u010dara v zvo\u010dni predmet \u017eelje \u2013 to je tisto, kar po\u017eene fena v brezkon\u010dno popotovanje sledenja temu, \u00bbod kod\u00ab se je vzel ta vselej izmikajo\u010di se objekt iz glasu. Naj povem \u017ee takoj na za\u010detku, da je za pojasnitev u\u010dinkovanja besedila v izvedbi Grateful Dead iskanje empiri\u010dnih spodbud, navezav, referenc itn. popolnoma odve\u010d. Bistveno sem povedal pravkar. Ljubiteljevo brskanje po zakladnici ameri\u0161ke popularne kulture, da bi izvedel, od kod <em>sugaree<\/em>, bo psihoanalitik takoj razkrinkal kot metonimijo \u017eelje. Ko tako brskamo, podalj\u0161ujemo svoje u\u017eivanje \u010dez rob golega poslu\u0161anja in izzvenevanja sli\u0161anega v spominu. Prav zato si noben poznavalec glasbe, ki se ukvarja s takim brskanjem, ne more \u017eeleti, da bi se iskanje kdaj kon\u010dalo, saj bi bil potem njegov u\u017eitek v tej smeri iz\u010drpan. Obenem pa to \u017eal tudi izpri\u010duje, da je tak\u0161no iskanje za vsakogar, ki ni privr\u017eenec godbe, po katere virih se brska, nesmiselno in dolgo\u010dasno \u2013 razen seveda, \u010de ga prav to branje ne pritegne, da je pripravljen na temelju vednosti o \u00bbozadju\u00ab neke glasbe verjeti v njeno kvaliteto, \u010deprav te glasbe sploh \u0161e ne pozna. Tudi to je mogo\u010de. Vsekakor pa je tako brskanje \u2013 ponavljam &#8211; odve\u010d, \u010de nas zanima samo to, kako u\u010dinkuje besedilo v izvedbah neke pesmi nekega benda, v tem primeru Sugaree v izvedbah Grateful Dead ali Jerryja Garcie z drugimi sodelavci. Zato bralko in bralca opozarjam: \u010de vaju zanima le to, smo opravili. Razen \u2013 po\u010dakajta \u0161e malo \u2013 \u010de vaju morda zanima \u0161e naslednji razdelek, do drugih treh zvezdic.<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>Kvaliteta besedila pete pesmi je samo v drugotni ali celo le v naklju\u010dni zvezi z \u00a0njegovo domnevno poeti\u010dno kvaliteto. \u0160e ve\u010d: \u010de je besedilo dovolj kompleksno (pa najsi zaradi zgodbe, dol\u017eine, figur ali poljubnih kombinacij tega in \u0161e \u010desa), se mora zvo\u010dnost glasbe temu povsem podrediti in se poenostaviti v zvo\u010dno podporo strukturi ob\u010dutenja, temelje\u010di na pesni\u0161kih prijemih. Nasprotno pa je besedilo v glasbeni kompoziciji (\u017ee vokalni, toliko bolj pa v vokalno-instrumentalni, ne glede na zvrst glasbe) v funkciji strukture ob\u010dutenja, ki jo gradi glasbena kompozicija. \u0160e ve\u010d: ko gre za oblike sodobne popularne glasbe, ki se raz\u0161irjajo kot posneta glasba, je besedilo sestavina strukture ob\u010dutenja, kjer je pomemben celosten zvo\u010dni vtis \u2013 <strong>zven<\/strong>, \u010de poslovenim tisto, za \u010desar kon\u010dno identiteto so odgovorni zvo\u010dni producenti in njihov izraz <em>sound<\/em>.<\/p>\n<p>V sodobni popularni godbi se godci rekrutirajo iz vrst poslu\u0161alcev. Pri\u010dakovanja obojih &#8211; poslu\u0161alcev in glasbenikov &#8211; glede zvena se izoblikujejo skozi prakse poslu\u0161anja, te pa so skupnostne. Ne glede na to, ali gre predvsem za \u017eivo muziciranje ali ne in ali je namen glasbe npr. ples ali poslu\u0161anje, ali pa zasebno poslu\u0161amo posnetke, si poslu\u0161alci ve\u010dinoma zami\u0161ljamo skupnosti, v katerih smo isto z glasbeniki. Te skupnosti kot subkulture zato zahtevajo bodisi vnaprej\u0161njo prilagoditev godcev na skupni okvir zahtev \u00bbsloga\u00ab, da se lahko potrdijo kot pripadajo\u010di svoji skupnosti, bodisi \u2013 pri najbolj ambicioznih glasbenikih \u2013 prepoznavamo ta okvir \u00bbnegativno\u00ab, kot nekaj, kar ti glasbeniki prikli\u010dejo v posluh v samem momentu \u00bbzanikanja\u00ab ali \u00bbpreseganja\u00ab tega okvira.<\/p>\n<p>Ko smo se sredi ali proti koncu 60-ih mulci \u00bbnavlekli\u00ab (kot se re\u010de zdaj, ni se takrat) na rock Beatlov, Stonesov, Dylana, malo kasneje Doorsov, Zeppelinov ali Deadov, nas je neustavljivo pritegovalo ne toliko velikokrat slabo razumljeno ali nerazumljeno besedilo v tujem jeziku<a href=\"#_ftn3\">[3]<\/a>, kolikor energi\u010dnost in preprostost elektrificirane zasedbe z glasom, kitaro, v\u010dasih orglami (redkeje z drugo kitaro, flavto, pihalno sekcijo itn.), in okrepljeno ritmi\u010dno zasedbo (ritem kitara, bas, bobni), ki pa sta omogo\u010dali neverjetno raznolikost izra\u017eanja velikokrat skrajnih, hitro spremenljivih in slabo artikuliranih najstni\u0161kih ob\u010dutij.<\/p>\n<p>Vsak dober bend si z lastnim zvenom izoblikuje tudi spekter ob\u010dutij, ki jih gradi s posameznimi skladbami kot sestavino svojega nastopa \u2013 s slednjim ne merim le na <em>performance<\/em> kot predstavo v \u017eivo, kjer so posamezni komadi ko\u0161\u010dki v mozaiku, ampak na to, da v vsakem primeru, \u010detudi gre za studijski album ali za posamezno skladbo v repertoarju radia ali poslu\u0161alca z lastnim izborom v slu\u0161alkah na vo\u017enji s kolesom, sodi k rocku to, da se bo temu, kar morda \u00bbpove\u00ab pevec, verjelo le glede na to, kako se s svojim glasom vklaplja v zven, saj se zven za\u010dne \u00bbgraditi\u00ab \u017ee s prvim akordom<a href=\"#_ftn4\">[4]<\/a>.<\/p>\n<p>V glasbeni tradiciji rocka ni izvajalca, ki bi se lahko meril z the Grateful Dead glede so\u010dasne fanati\u010dne zvestobe nastopanju v \u017eivo, kvaliteti ozvo\u010denja, kvaliteti snemanja in omogo\u010danja dostopa poslu\u0161alcem do posnete godbe. \u010ce \u017eelite, lahko zato rekonstruirate mesto <em>Sugaree <\/em>v njihovih albumih ali njihovih nastopih. Tega ne bom po\u010del. Zado\u0161\u010da mi, da je mogo\u010de v tej skladbi prepoznati zanje dokaj zna\u010dilen komad z za\u010detka 70. let, \u0161e preden je v njihov zven, zasedbo in skladanje posegel <em>funk<\/em>. V <em>Sugaree<\/em> pa \u0161e odzvanjajo reference na skupne korenine pramenov rocka, ki so se potem \u017ee v zgodnjih 70. letih med seboj radikalno raz\u0161li: blues, bluegrass, boogie, country\u2026 Tudi tu je tempo v zna\u010dilni napetosti z bluesovskim ob\u010dutenjem, ki ga gradita zvok kitare in glas. Besedila, ki izkori\u0161\u010dajo motiviko \u00bbprehajanja meje zakona\u00ab in imajo neiz\u010drpne vire v zgodovini divjega Zahoda ali izku\u0161enj Afroameri\u010danov, v rocku u\u010dinkovito podpirajo predstave o nevarnem \u017eivljenjskem slogu rokerjev in \u00bbenergetizem\u00ab komadov samih. Besedilo \u00bbnapolnjuje z vsebino\u00ab rano izgube, ki jo delata glas in kitara in jo c\u00e9li tempo komada: subjekt se \u017ee v\u017eivlja v izgubo dekleta in se \u017ee egoisti\u010dno boji zase v zgo\u0161\u010denem imaginarnem trenutku, ko se od nje ne le poslavlja, ampak si tudi \u017ee fiksira v spominu nanjo feti\u0161izirano podobo zadnjega, kar si \u0161e \u017eeli od nje (<em>shake it, shake it, Sugaree<\/em>).<\/p>\n<p>Predale\u010d bi me zaneslo, \u010de bi se razgovoril o refrenih v pop godbah. Zato le vztrajam pri trditvi, da delujejo kot feti\u0161, saj kot sidro za poslu\u0161alce povzamejo &#8211; kot v nekak\u0161nem misti\u010dnem magi\u010dnem obrazcu \u2013 ob\u010dutje komada in se nikoli dovolj ne na\u010dudi\u0161, kako lahko obenem slu\u017ei refren pesmi in pesem refrenu. Hunterjeva vrstica se opre na aliteracijo (\u0161-k, \u0161-g) in na ponovitev (dvakrat <em>shake it<\/em>). Ta \u0161umnik v angle\u0161kem izrazu za stresanje oziroma miganje deluje skorajda onomatopoeti\u010dno, kakor da bi, ko ga zasli\u0161imo, \u00bbvideli\u00ab gib dekleta, ki si ga za poslu\u0161alca zami\u0161lja subjekt.<\/p>\n<p>Kaj pa ime, Sugaree? Za poslu\u0161alca je ime lastno, saj si lahko umisli telo, dekle, zgodbo, na katere se ime nana\u0161a. A spet je odlo\u010dilna struktura ob\u010dutenja, ki jo gradi komad. <em>Sugar<\/em> ni poljubna ljubkovalnica za \u017eensko. V njej odzvanja vse, kar sta lahko sladkor in sladkost pomenila v imaginariju Zahoda od takrat, ko so su\u017enji za\u010deli pridelovati sladkorni trs na karibskih planta\u017eah in so si v Amsterdamu in Londonu za\u010deli sladkati kavo in \u010daj<a href=\"#_ftn5\">[5]<\/a>, pa do danes: bolj nepote\u0161ljiv u\u017eitek kakor pote\u0161ljivo potrebo; bolj spolnost kot ljubezen; bolj razko\u0161je kakor nujo. Ne \u00bbkvaliteto\u00ab stvari ali med\u010dlove\u0161kega odnosa, ampak neulovljiv trenutek, ki se ga je sladko spominjati.<\/p>\n<p>\u0160ele zdaj lahko povem, katero sladkost nam prinese dodani i<a href=\"#_ftn6\">[6]<\/a> (= <em>ee<\/em>) v imenu Sugaree (ki je za name\u010dek \u0161e poudarjeni zlog v imenu!): zvo\u010dno in miselno podalj\u0161a u\u017eitek in nam ga pomaga fiksirati v spominu kot nedopolnjen, zato potencialno neskon\u010den, neizgovorljiv u\u017eitek, pa vendar izpovedan, kolikor in kakor je to mogo\u010de v zapeti in zaigrani pesmi.<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>Nadaljevanje je \u2013 kot sem \u017ee opozoril \u2013 bolj prozai\u010dno. \u010ce imate dovolj \u010dasa in ste dovolj iznajdljivi, boste lahko (na primer) z Googlom na\u0161li veliko ve\u010d, kakor sem sam.<\/p>\n<p>Na za\u010detku mojega iskanja je vendarle bilo vpra\u0161anje, od kod beseda <em>sugaree<\/em>. Dovolj je, da na <em>You Tube<\/em> klikne\u0161 na skladbo <em>Sugaree<\/em>, pa se ti poka\u017ee niz, na katerem je tudi <em>Shake Sugaree<\/em> v izvedbi Elizabeth &#8216;Libbe&#8217; Cotten. Ne zvo\u010dno, ne vsebinsko skladba ni podobna Garcievi skladbi, ki jo je ubesedil Robert Hunter. Zveza je povsem jasna, a tudi popolnoma povr\u0161inska: Hunter je naredil refren Garcieve skladbe po asociaciji z besedno zvezo iz refrena pesmi Elizabeth Cotten <em>(Didn&#8217;t I) Shake Sugaree<\/em>. To je vse. Nobene skrivnosti ni.<\/p>\n<p>Zgodba Elizabeth Cotten je sama na sebi popolnoma fascinantna: \u010drna deklica, rojena 1895, se je nau\u010dila igrati kitaro z lastno tehniko (z levo roko je igrala na narobe obrnjeno kitaro) in je med svojim 12. in 15. letom napisala nekaj klasi\u010dnih skladb ameri\u0161ke ljudske tradicije (npr. <em>Freight Train<\/em>), preden se je pri 15 letih poro\u010dila. Namesto glasbene je imela tipi\u010dno \u00bbkariero\u00ab revne \u010drne gospodinje, dokler ni po naklju\u010dju postala varu\u0161ka dru\u017eine Seeger, verjetno najbolj znane dru\u017eine <em>folk revival<\/em>-a v ZDA. Na starost so jo tako \u00bbodkrili\u00ab in ji poleg ponovnega igranja in skladanja omogo\u010dili snemanje, \u0161ele v pokoju pa se je ponovno lotila nastopanja in bila aktivna skoraj do smrti 1987. leta. A kaj je <em>sugaree<\/em>? Poglejmo si besedilo pesmi<a href=\"#_ftn7\">[7]<\/a>:<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Have a little song<br \/>\nWon&#8217;t take long<br \/>\nSing it right<br \/>\nOnce or twice<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p>refren:<em><br \/>\nOh, lordy me<br \/>\nDidn&#8217;t I shake sugaree?<br \/>\nEverything I got is done and pawned<br \/>\nEverything I got is done and pawned<\/em><\/p>\n<p><em>Pawn my watch<br \/>\nPawn my chain<br \/>\nPawn everything that was in my name<\/p>\n<p><\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em><br \/>\nPawn by buggy<br \/>\nHorse and cart<br \/>\nPawn everything that was on my lot<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em><br \/>\nPawn my chair<br \/>\nPawn my bed<br \/>\nAin&#8217;t got nowhere to lay my head<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em><br \/>\nPawn my tobacco<br \/>\nPawn my pipe<br \/>\nPawned everything that was in my sight<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em><br \/>\nHave a little secret<br \/>\nI ain&#8217;t gonna tell<br \/>\nI&#8217;m going to heaven in a brown pea shell<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Pawn my farm<br \/>\nPawn my plough<br \/>\nPawned everything, even pawned my old cow<\/p>\n<p><\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em><br \/>\nPawn my hat<br \/>\nPawn my shoes<br \/>\nPawned everything that I could use<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em><br \/>\nhave a little secret,<br \/>\nI ain&#8217;t gonna tell<br \/>\nI&#8217;m goin&#8217; to heaven and I ain&#8217;t goin&#8217; no&#8230;<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em>Chew my tobacco<br \/>\nSpit my juice<br \/>\nWe raise cain but it ain&#8217;t a bit &#8216;a use<\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em>(refren)<\/p>\n<p><em>Everything I got is done and pawned <\/em>(ponovljen verz)<em>.<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<br \/>\n<iframe loading=\"lazy\" width=\"480\" height=\"390\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/urgDb-XvHxg\" frameborder=\"0\" allowfullscreen><\/iframe><br \/>\n&nbsp;<\/p>\n<p>Legenda pravi, da so besedilo pesmi Elizabeth Cotten pomagali zlo\u017eiti njeni vnuki in drugi otroci, da je ve\u010d navzo\u010dih prispevalo po kak\u0161en verz in da ona na posnetku, ki ga najdete na You Tube, samo igra kitaro, poje pa njena vnukinja (?) Brenda Evans. Toda \u2013 ali razumete besedilo? Ko sem ga sam posku\u0161al razvozlati le s poslu\u0161anjem, brez pomo\u010di zapisa besedila, sem dobil dokaj napa\u010den vtis, da gre za to\u017ebo revice, ki je morala zastaviti vse premo\u017eenje. \u00bbRazlo\u017eil\u00ab sem si brez ve\u010djih te\u017eav, a s kaj malo zaupanja v lastno modrost, tudi klju\u010dno vrstico, <em>didn&#8217;t I shake sugaree?<\/em>: ali ni prav verjetno, da je <em>sugaree<\/em> prazna sladkornica, v kateri je Libba skrivala prigarani drobi\u017e za rezervo; ali ni torej prav verjetno, da ta verz pomeni: \u00bbSaj sem vendar potresla \u0161e sladkornico in ni v njej ni\u010d zacingljalo, torej sem res popolnoma brez cvenka, vse sem porabila\u00ab?<\/p>\n<p>Narobe! Fraza <em>to shake sugaree<\/em> se nana\u0161a na zabave z godbo in plesom, ki so jih imeli Afroameri\u010dani na ameri\u0161kem pode\u017eelju najpogosteje na skednjih. Nana\u0161a se torej na zabavo tak\u0161ne vrste in zdaj dobi <em>didn&#8217;t I shake sugaree<\/em> druga\u010den pomen: ali se nismo dobro zabavali, ali nisem (s tistim, kar sem zapravila v ta namen) \u00bbrasturala\u00ab? \u2013 Mimogrede to poka\u017ee, da sem s svojo \u00bbrazlago iz glave\u00ab zagre\u0161il stereotipen liberalni predsodek, da reve\u017ei vzdihujejo nad nemilo usodo. Spodobilo bi se bilo, da se nekdo, ki se ima za histori\u010dnega materialista, vedno zaveda, da jadikujejo nad svojo usodo tisti sloji, ki se bojijo, da izgubljajo stik s srednjim razredom in da si morda kmalu ne bodo mogli ve\u010d privo\u0161\u010diti, kar so si neko\u010d lahko, zdaj pa s te\u017eavo; tisti \u0161e ni\u017eje, ki se nikoli niso slepili, da so srednji razred, z u\u017eitkom zapravljajo, kadar se jim ponudi redka prilo\u017enost za to. Struktura ob\u010dutenja <em>Shake Sugaree<\/em> je natan\u010dno taka: \u00bbZagonila sem vse, kar sem imela, ampak, ali ni bilo enkratno?\u00ab<\/p>\n<p>No, ampak pojasnili smo le pragmati\u010dni pomen fraze <em>shake sugaree<\/em> \u2013 pomen, ki ga ima v ustreznih kontekstih, med njimi v kontekstu pesmi Elizabeth Cotten. Jasno je, da ima \u00bbtresenje\u00ab prenesen pomen, \u0161e vedno pa ne vemo, od kod se je vzelo ime <em>sugaree<\/em> za \u010drne zabave na de\u017eeli, ka\u0161en je torej semanti\u010dni pomen besede in kak\u0161en je njen etimolo\u0161ki izvor.<\/p>\n<p>Razlaga, ki jo najdete na medmre\u017eju, da so lesena tla skednja posuli s sladkorjem, da bi bila bolj gladka, je bosa. \u017de mogo\u010de, da je kak\u0161en \u00bbdomorodski\u00ab informator z njo razveselil folkloristko, vendar pa je to tipi\u010dna \u00bbljudska etimologija\u00ab, ki je vredna natan\u010dno toliko kot moj domislek s sladkornico, namre\u010d ni\u010d.<\/p>\n<p><em>Sugaree<\/em> etimolo\u0161ko namre\u010d izvira iz starej\u0161ega ameri\u0161kega izraza <em>shivaree<\/em>. Prva dva zloga so si prireditelji in uporabniki afroameri\u0161kih \u00bb\u0161ivar\u00edjev\u00ab prilagodili tako, da jim je \u0161la beseda la\u017eje v uho. In zakaj smo s pristankom pri tej \u010dudni neangle\u0161ki besedi v resnici na pragu njenega etimolo\u0161kega izvora in vsaj grobega zgodovinskega pojasnila (\u010deprav ne vem ni\u010desar o okoli\u0161\u010dinah, v katerih so Afroameri\u010dani prevzeli to besedo)?<\/p>\n<p>Ker lahko &#8211; tudi po zaslugi pokojnega angle\u0161kega zgodovinarja ljudske kulture v 18. in 19. stoletju Edwarda P. Thompsona in njegove raziskave \u00bbMa\u010dja godba\u00ab<a href=\"#_ftn8\">[8]<\/a> &#8211; pojasnimo, od kod izraz <em>shivaree<\/em> in njegov stari ameri\u0161ki pomen hrupne, za me\u0161\u010dansko uho necivilizirane, pode\u017eelske glasbeno-plesne prireditve.<\/p>\n<p>Izhaja iz francoske besede <em>charivari<\/em>, ki se je neko\u010d nana\u0161ala na podobne ljudske navade, kakor jih zajame angle\u0161ki izraz <em>rough music<\/em> ali slovenska <em>ma\u010dja godba<a href=\"#_ftn9\"><strong>[9]<\/strong><\/a><\/em>: na grobo kakofonijo, ki so jo pripadniki neke skupnosti (npr. vasi ali soseske v mestu) imeli navado prirediti v posmeh kak\u0161nemu ravnanju njihovega \u010dlana, ki se jim je zdelo eti\u010dno sporno in \u017ealjivo za skupnost, \u010deprav najbr\u017e ni bilo kaznivo. Na kak\u0161no ravnanje so se tako odzivali in koliko je bil ta ljudski obred formaliziran, je od kraja do kraja in iz dobe v dobo razli\u010dno. Zelo pogosto so vsaj s hrupnim ropotanjem pospremili nespodobnosti kot npr. poroko med bogatim starcem in mladenko ali prehitro poroko vdovca ali vdove. Na Srednjem Zahodu ZDA so se podobne navade do okrog 1900 omeh\u010dale v hrupen obred, s katerim so \u00bbpozdravili\u00ab mladoporo\u010dene pare in so mu rekli <em>shivaree<\/em>.<\/p>\n<p>Kako je <em>shivaree<\/em> postal <em>sugaree<\/em>, si zdaj lahko zamislimo: v o\u010deh me\u0161\u010danstva se je pomen <em>shivaree<\/em> prenesel z ma\u010dje godbe na hrupno veselico s kulturnim prezirom, ki je ljudsko rajanje izena\u010dil z nepravo, la\u017eno godbo \u2013 z ne\u010dim, kar zase morda misli, da je muzika, a je v resnici le hrup. In kaj drugega bi lahko bila zanje drugega ples in glasba biv\u0161ih su\u017enjev? Ne pozabimo, da prizori\u0161\u010de zabave ni bilo pod dru\u017ebenim in ideolo\u0161kim nadzorom vladajo\u010de rase, na \u00bbjavnem\u00ab kraju po predstavah spo\u0161tovanja vrednega ob\u010destva, ampak na nadomestnem kraju, kjer so osvobojenci in njihovi potomci navadno delali, a je bil izjemoma lahko tudi kraj razvedrila. Takrat jim je ponudil tudi nekaj be\u017ene sladkosti\u2026<\/p>\n<p>\/<em>fade-out<\/em> v refren\/<\/p>\n<div>\n<hr size=\"1\" \/>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref1\">[1]<\/a> Kot pri mnogih drugih njihovih\u00a0 komadih je pisec glasbe Jerry Garcia, besedila pa Robert Hunter. Menda so jo prvi\u010d izvedli pred 40 leti, 31. julija 1971 na stadionu univerze Yale. Nahaja se na ve\u010d njihovih albumih, npr. na studijskem <em>Steal Your Face<\/em>, v \u017eivo na <em>Terrapin Station<\/em> in na Jerryjevem albumu <em>Garcia.<\/em><\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref2\">[2]<\/a> V uradni verziji je <em>Sugaree<\/em> lastno ime in se pi\u0161e z veliko. V ve\u010dini verzij besedila, ki jih s klikom najdete, \u010de malo poguglate, je beseda napisana z malo, <em>sugaree<\/em>. \u010ceprav je to \u00bbnarobe\u00ab, pa nam o u\u010dinkovanju besedila pesmi v popularni godbi pove ve\u010d kot \u00bbpravilni\u00ab zapis. Pove pa\u010d, da besedilo enako dobro, \u010de ne \u0161e bolje, deluje, \u010de si predstavljamo \u00bbsugaree\u00ab kot prilo\u017enosten ljubkovalni vzdevek \u2013 kot variacijo na \u00bbsugar\u00ab.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref3\">[3]<\/a> To je odli\u010dno povedal re\u017eiser Wim Wenders v mladostnem eseju o tem, kako mu je rock&#8217;n&#8217;roll \u00bbre\u0161il \u017eivljenje\u00ab, kjer opozarja (navajam po spominu in potrjujem, da je bila moja izku\u0161nja enaka), da bi bil npr. zgodnji hit the Beatles <em>I Wanna Hold Your Hand<\/em> s svojim banalnim pop besedilom manj prepri\u010dljiv, \u010de bi bili nem\u0161ki (ali slovenski) najstniki dobro razumeli besedilo. Zado\u0161\u010dalo je, ker se je hlastnost glasu ujemala z <em>beat<\/em>om.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref4\">[4]<\/a> Pri rocku v \u017eivo dejansko \u017ee prej: s pri\u0161timavanjem ozvo\u010denja, napovedjo, prihodom na oder, ugla\u0161evanjem, \u0161tetjem\u2026<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref5\">[5]<\/a> Glede te povezave sem dol\u017enik izvrstni knjigi <em>Sladkost in mo\u010d<\/em> Sydneyja Mintza (\/*cf., Ljubljana, 2010) ter prevodu I\u010da Vidmarja in Polone Pober\u017enik in spremni besedi I\u010da Vidmarja.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref6\">[6]<\/a> Nikoli ni v pesni\u0161tvu, \u0161e manj pa pri petju, vseeno, kateri samoglasnik je v tej vlogi. Opazke o tem so razsejane v delu znamenitega ruskega jezikoslovca Romana Jakobsona. Gl. npr.: <em>Lingvisti\u010dni in drugi spisi<\/em>, Studia humanitatis, Ljubljana, 1989.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref7\">[7]<\/a> Vir: Jess Rice na <a href=\"http:\/\/www.thelyricarchive.com\/song\/169058-21098\/Shake-Sugaree\">www.thelyricarchive.com\/song\/169058-21098\/Shake-Sugaree<\/a>. Obstaja ve\u010d verzij; Dylanova je kraj\u0161a za nekaj kitic.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref8\">[8]<\/a> Edward Palmer Thompson, <em>Navade, plebejska kultura in moralna avtonomija<\/em>, Studia humanitatis, Ljubljana, 2010, str. 561-642. Knjigo je prevedla Zdenka Erbe\u017enik, verze Milan Jesih, sam pa sem knjigo izbral za prevajanje, strokovno pregledal in ji napisal spremno besedo.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"#_ftnref9\">[9]<\/a> V sloven\u0161\u010dini je, podobno kot v nem\u0161\u010dini, to \u00bbma\u010dja godba\u00ab, ker je bilo sestavina \u00bbobreda\u00ab skoraj obvezno tudi to, da so ma\u010dki na rep privezali kaj mo\u010dno hrupnega (zvon\u010dke, ropotuljo ali pa vsaj ribe\u017een ali ponev).<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Sugaree je (bil?) za mojo generacijo najprej in predvsem naslov pesmi the Grateful Dead&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":14,"featured_media":2690,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-2685","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2685","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/14"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2685"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2685\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6235,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2685\/revisions\/6235"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2690"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2685"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2685"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2685"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}