{"id":275,"date":"2010-06-04T09:30:55","date_gmt":"2010-06-04T07:30:55","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=275"},"modified":"2013-02-12T11:11:43","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:43","slug":"mal-zivet-in-kmal-umret","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=275","title":{"rendered":"Mal’ \u017eivet in kmal’ umret"},"content":{"rendered":"

Lani so se vrnili \u0161e Buldogi<\/em> in povlekli iz naftalina ne le pesmi To ni balet<\/em>, V kotu sveta<\/em>, Drhal<\/em> in Doku<\/em>, ampak \u0161e kopico drugih ter jih na novo posneli in izdali na plo\u0161\u010di Rektospektiva 1979\u20131982<\/em>. Z njo in vedno prepri\u010dljivej\u0161imi nastopi je dozorela potreba po razgovoru – tokrat o v\u010deraj, prihodnji\u010d, \u010dez teden dni, pa o danes.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

S \u010dlani lani reaktivirane pasje novovalovske skupine z ljubljanskega Kodeljevega sem se dobil pred \u010dasom. Pred skoraj pol leta. Dolgo je le\u017eal prepis pogovora v mojem ra\u010dunalniku. Ni in ni \u0161el od prstov. Januarja, ko je umazan mestni sneg delal potoke in lu\u017ee, je bilo za mizico nad gara\u017eo-delavnico, kjer smo se dobili, zelo kaoti\u010dno. Skoraj kakofoni\u010dno. Zato ni bilo samo te\u017eko prenesti ulovljenih besed v \u010drke za branje, bilo je mu\u010dno urediti vso to informacijsko zme\u0161njavo vtisov, zgodovinskih spominov, kronolo\u0161kih faktov, reakcij na dana\u0161nji \u010das, razjasnitve zamegljenih detajlov in prerekanja, kdaj je kdo pri\u0161el v skupino in kdaj je kdo prvi\u010d zaigral kot \u010dlan Buldogov. Mnenja so se iskrila in se hkrati svobodno kri\u017eala v debati spro\u0161\u010dene dru\u017ebe \u010dlanov zasedbe, ki so vedno pripravljeni na \u0161tos ali provokacijo. Pred tridesetimi leti \u0161tirinajstletniki, danes fantje sredi \u0161tiridesetih let so reagirali na vsako vpra\u0161anje, kar pa ne pomeni, da so razjasnili vsako dejstvo. Tako je odgovor na vpra\u0161anje, kdaj je za bobne Buldogov sedel Bla\u017e<\/em> Grm<\/em>, ostalo odprto za naslednji\u010d. Na svidenje \u010dez trideset let.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>
\n<\/p>\n

KAJ JE BILO?!?<\/strong><\/h2>\n

<\/strong><\/p>\n

\u00bbA men je komaj 14 let,
\na men je komaj 14 let,
\na men je komaj 14 let,
\nzato me puste \u0161e mal \u017eivet!\u00ab<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Ob prihodu na prizori\u0161\u010de intervjuja sem prvo naletel na RV Ma\u010dka<\/em>. Izgubljenemu med avtobusi in avtomobili na zabrozganem parkiri\u0161\u010du blizu Savske mi je pomahal z okna. Poznava se \u017ee dolgo. Kmalu bo dvajset let. Natan\u010dneje, od zgodnjih 90. let, ko je sedel za bobne takrat prenovljene in reaktivirane skupine 2227<\/em>, kjer je kmalu stopil v ospredje, na mesto frontmana in tam ostal do zadnjih dni te vplivne ljubljanske zasedbe, brez katere si ne moremo predstavljati doma\u010de godbe prej\u0161njega desetletja. Stari ere\u0161evec<\/em> je prve glasbeni\u0161ke korake naredil kot najstnik v zgodnjih 80. letih prav s skupino Buldogi. Kasneje se je za kratek \u010das zna\u0161el v Niet<\/em> in tudi v darkerski zasedbi Komakino<\/em>, \u0161e enem nezaslu\u017eeno zanemarjenem bendu iz na\u0161e polpreteklosti. V novem tiso\u010dletju je bil vzvod za projekt Veryused<\/em> Artists<\/em>.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

Ob Ma\u010dku me je v studijskih prostorih nad mehani\u010dno delavnico \u010dakal \u0161e basist Janez Fifolt<\/em>, za prijatelje Fifi<\/em>. Njegov obraz sem imel v spominu od lanskega, spomladanskega koncerta v klubu Channel Zero, ko so se Buldogi v znoju in loju vnili na odre. Kmalu se nam je pridru\u017eil profesionalni bobnar Bla\u017e Grm, ki danes med drugim nastopa kot \u010dlan Sladcora<\/em>, spremljevalne zasedbe Eve Hren<\/em>. Pred ve\u010d kot desetimi leti sem mu prodal svoje prve bobne, razmajani mini jazzovski komplet znamke yamaha, ki ga je fino obnovil in spravil v red. Tik za njim se je pripeljal \u0161e Rok Zupan<\/em>, prvi kitarist in ustanovni \u010dlan Buldogov, ki sem ga, kot Fifolta, osebno spoznal \u0161ele ob tem sre\u010danju.<\/p>\n

Uvodne minute na\u0161e popoldanske \u010dajanke smo posvetili zgodovini. Segli smo v pozna 70. leta. V minulih tridesetih letih je spomin seveda na\u010det, vendar ga v primeru Buldogov uspe\u0161no dopolnjuje skrivnostni oran\u017eni zvezek, dokument izpred tridesetih let, ki je ves \u010das varno spravljen pod klju\u010dem v Zupanovem \u00bbsefu\u00ab. Podkrepljen z zaznamki in podatki iz njega Rok rad stresa faktografijo benda za \u0161alo.<\/p>\n

\u00bbNa\u0161 prvi koncert se je zgodil 21. oktobra 1979 v dvorani Golovec v Celju. Nastopilo je \u010dez trideset bendov. Film, Prljavo kazali\u0161te…<\/em> (Jani<\/em> Kova\u010di\u010d<\/em>, Paraf<\/em>, Problemi<\/em>, 92<\/em> in drugi, op. a.). Za\u010delo se je ob enajstih dopoldan in trajalo do polno\u010di. Takrat smo bili v skupini <\/em>Grega (Zupan\u010di\u010d, <\/em>op. a.), <\/em>Klemen <\/em>(Ba\u0161<\/em>, op. a.), <\/em>Ale\u0161 <\/em>(\u010cernivec<\/em>, op. a.) in jaz. S Klemnom sva igrala kitaro…\u00ab<\/em><\/p>\n

\u00bbKako ste sploh \u0161li na ta koncert?\u00ab<\/em> ga je prekinil Janez.<\/p>\n

\u00bbPrebrali smo v \u010dasniku. Na poziv smo se prijavili kar brez posnetkov.\u00ab<\/em><\/p>\n

\u00bbSte \u017ee imeli kak\u0161en komad?\u00ab<\/em> je bil zvedav Ma\u010dek.<\/p>\n

\u00bbSeveda. <\/em>Jamajka je \u017ee bila. Za <\/em>Paniko nisem prepri\u010dan. Imeli smo tri, \u0161tiri komade. Ale\u0161 je prvo igral na staro akusti\u010dno kitaro mojega fotra, ki je igral v plesnem orkestru pri <\/em>Priv\u0161ku in \u017ee prej pri <\/em>Adami\u010du. Doma smo imeli stare kitare in ena je imela debele strune. Nanjo je na za\u010detku igral bas, potem pa si je kupil bas za 50 mark. Vse in\u0161trumente (dve kitari, bas in mikrofon za petje) smo priklju\u010dili na o\u010detov 50-vatni oja\u010devalec Meazzi, odli\u010den ‘lampa\u0161’, ki je zdr\u017eal vse obremenitve vsa leta obstoja benda. Podlegel je \u0161ele pod pezo piva, ki ga je nekdo na na\u0161i zadnji vaji polil po njem \u2013 to je iz \u00bbtauran\u017enega\u00ab zvezka. Zvo\u010dnik oja\u010devalca \u0161e danes uporabljam.\u00ab<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a><\/em><\/em>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Spomine in skomine Roka Zupana sem zdra\u017eil z vpra\u0161anjem, \u010de se spomni \u010desa posebnega s prvega nastopa na festivalu v celjski hali Golovec, ki je imel delavni naslov Ni milosti za dolgo\u010dasne klovne: \u00bbTakrat sem bil star komaj \u0161tirinajst let in nisem ni\u010desar posebnega opazil. Spomnim se, da smo pri\u0161li, od\u0161pilali, poslu\u0161ali druge in \u0161li domov. Ne spomnim se kak\u0161ne posebne scene. Takrat \u0161e ni bilo problemov zaradi naci pank afere. Pojavili so se \u0161ele leta 1981.\u00ab <\/em>Uradni zaznamek v poro\u010dilu celjske postaje milice pa potrdi pri\u010devanja, da so dogajanje na festivalu z varne distance opazovale enote milice. Na bli\u017enjem hribu so se zbrali mili\u010dniki iz razli\u010dnih \u0161tajerskih postaj in to v najnovej\u0161i borbeni opremi. Gre za enega prvih zabele\u017ekov v analih tedanjega Republi\u0161kega sekretariata za notranje zadeve o opazovanju dogajanja med slovensko mladino, ki je bilo kmalu prepoznano kot punk problem. Tudi najstni\u0161ki Buldogi, ki so takrat ravno menjali osnovno\u0161olske klopi s srednje\u0161olskimi, so bili pod budnim o\u010desom organov represije.<\/p>\n

\u00bbImeli smo policaja Maksa,\u00ab<\/em> se je z nasme\u0161kom spomnil Rok.<\/p>\n

\u00bbS tremi \u010drticami?!\u00ab <\/em>je vpra\u0161al RV Ma\u010dek.<\/p>\n

\u00bbTakrat je imel samo eno, potem je hitro napredoval. Bil je nasilen. Hodil je pred \u0161olo in ko nas je sre\u010dal na ulici, nam je zvijal prste. Enkrat sem mu rekel, \u010de \u017ee mora, naj raje vzame desno roko, ker je zvil tako mo\u010dno, da nisem mogel igrati kitare. Bil je zajeban.\u00ab <\/em><\/p>\n

\u00bbKdaj je bilo to? Preden sem bil v bendu,\u00ab<\/em> se ni mogel spomniti RV.<\/p>\n

\u00bbTo je bilo leta 1979. Ko je bil v slu\u017ebi in je \u0161el mimo na\u0161e stavbe, kjer smo vadili v kleti, je zmeraj pri\u0161el naokoli. Z nogo je tolkel v kontraritmu. Od nas je bil starej\u0161i samo pet let. Bil je velik. Visok. Imel je dva metra in stopetdeset kil. \u017de s pogledom te je polo\u017eil na tla. Enkrat je pri\u0161el v klet, potrkal na vrata in vstopil: ‘Dajte pokazat’ svoje tekste!’ Potem je posedel in jih prebral, poslu\u0161al kako igramo in nato od\u0161el. Prepri\u010dan sem, da je imel neko nalogo. Takratna punk scena je postala trn v peti tedanji politiki.\u00ab <\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

\u00bbMoram biti hvale\u017een svojim star\u0161em. Vadili smo pri nas v kleti, pod spalnico star\u0161ev. Ponavadi smo vadili zve\u010der, vendar o\u010de ni rekel nobene. Pustil nas je na miru. Razen enkrat me je opozoril, da pri enem komadu fu\u0161amo. Ni se vtikal,\u00ab<\/em> je naenkrat zamenjal temo pogovora Rok in \u0161e enkrat snel kapo pred svojim o\u010detom, ki je bil tista leta, ko je bil njegov sin eden mlaj\u0161ih pankerjev na Kodeljevem, urednik razvedrilnega programa na Radiu Ljubljana.<\/p>\n

\u00bbSploh ni pri\u0161el dol. Pustil nas je na miru,\u00ab <\/em>je pritrdil Fifolt. \u00bbVsak zase je imel sicer doma svoje obligacije, vendar mi zaradi muske nih\u010de nikoli ni\u010d ni rekel ali zate\u017eil. Sploh mi ni jasno, kako smo se medsebojno uskladili brez te\u017eav, da smo vsi imeli \u010das za vaje.\u00ab<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a><\/em><\/em>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce je Rok prinesel slabo oceno domov, je bila klet zaklenjena. \u010ce je foter ponorel, bend ni vadil tudi po dva meseca,\u00ab<\/em> mi je deset dni kasneje zatrjeval Peter Barbari\u010d<\/em>, ki je prav z Buldogi stopil na pot nadobudnega in \u0161e vedno aktivnega glasbenega promotorja. Na to trditev se je Rok pri avtorizaciji branega intervjuja odzval: \u00bbVzroka ne bom navajal, ker je zgodba dolga, zato kar ostanimo pri ocenah, saj sem morda tudi zato kasneje do\u0161tudiral na kemijskem in\u017eenirstvu in potem \u0161e naredil podiplomca na ekonomiji. Iz tega lahko sklepamo, da je bila kazen vzgojna (smeh). Je pa bilo tista dva mesca kar hudo. Plac za vaje smo sicer na\u0161li, kitara je pa ostala pod klju\u010dem.\u00ab <\/em>\u010ce so bili Buldogi srednje\u0161olci, je bil Barbari\u010d \u017ee \u0161tudent, ki je ravno vstopil v tretjo dekado \u017eivljenja. Ni bil le mened\u017eer skupine, ampak njen guru. Ma\u010dek: \u00bbBil je na\u0161 <\/em>Malcolm <\/em>McLaren, najve\u010dji pribli\u017eek Malkolmu Muharemu.\u00ab<\/em> Zanje je skrbel kot pravi star\u0161-vzgojitelj: \u010de je kdo pozabil zobno \u0161\u010detko, jo je Peter kupil. Tak\u0161nih mened\u017eerjev ni ve\u010d, se vsi aktualni Buldogi strinjajo. \u00bbZa koncert v Subotici ali Novem Sadu sem se \u0161el pogajat k ravnatelju gimnazije Moste, da bi spustil Janeza, ki je imel slabe ocene. Zato ga ni hotel spustiti. Bil je stari znanec moje mame in po vztrajnem pregovarjanju je popustil. Sicer ni bil pretirano sre\u010den, ga je pa le spustil. Zaradi tega Janez ni bil ni\u010d bolj\u0161i v \u0161oli,\u00ab<\/em> se je s simpatijami spominjal Peter svoje izku\u0161nje z najstni\u0161kimi Buldogi, s katerimi je za\u010del sodelovati konec leta 1979 po koncertu na Filozofski fakulteti.<\/p>\n

\u00bbTakoj po koncertu je pri\u0161el k nam. Mislim, da nas je tam prvi\u010d videl, potem smo za\u010deli sodelovati. Kmalu, decembra, je \u017ee organiziral koncert na Be\u017eigrajski gimnaziji,\u00ab<\/em> se je za\u010detkov poslovnega sodelovanja spomnil Zupan.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

\u00bb<\/em>Vidmar je imel <\/em>Pankrte, <\/em>Marjan <\/em>Ogrinc je skrbel za <\/em>Lublanske <\/em>pse, ki ga niso jebali, Barbari\u010d pa je izbral Buldoge. Vsak iz glasbene redakcije Radia \u0160tudent je moral imeti kak\u0161en bend pod sabo,\u00ab<\/em> je dodal stari ere\u0161ovec Ma\u010dek.<\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\u00bbOdnos ljubljanske pankovske scene do Budlogov je bil izklju\u010dujo\u010d. Pravili so, da niso punk. Buldogi so \u0161e hodili v osnovno \u0161olo, ko so se pankerji zadr\u017eevali v Riu in Unionu. \u0160lo je za subkulturo, ki se je dobivala po lokalih in na ulici. Na primer, <\/em>\u0160tamcar iz <\/em>Berlinskega <\/em>zida je rekel za Buldoge, da so simpati\u010dni, a da niso pankerji in da se nekaj silijo. Fundamentalisti\u010dno jedro je izgradilo svoj imid\u017e z izlo\u010danjem ostalih. Svojo revolucionarnost so krepili z ugotovitvami, kaj ni revolucionarno. To se je dogajalo tudi z Niet, na katere so leteli isti o\u010ditki kot na Buldoge…\u00ab<\/em> je vlekel na dan Barbari\u010d urbano zgodbo s preloma sedemdesetih v osemdeseta leta in s ponosom pritrdil \u0161e eni legendarni zgodbi o Buldogih, ki so elektri\u010dnim zasedbam odprli vrata studia Radia \u0160tudent. \u00bbBilo je leta 1980. Do takrat je veljalo, da je studio Radia \u0160tudent \u010dudovit, vendar samo za akusti\u010dno glasbo. Na primer <\/em>Begnagrad in <\/em>Toma\u017e <\/em>Pengov so snemali tam, elektri\u010dne zasedbe pa ne. Takrat je bil glasbeni urednik Uro\u0161 Mahkovec, sam pa sem bil \u0161e mlad kaliber, redaktor radijske oddaje Licen\u010dna jajca, ki je pokrivala licen\u010dne izdaje pri nas in tako sem \u0161iril ere\u0161evsko pamet, ki je imela \u017ee takrat zelo eliten in aroganten odnos do stvari, ki niso bile ere\u0161evske. S tehnikom Matja\u017eem Kljunom sem stopil do Mahkovca, ki sem mu zate\u017eil, zakaj ne bi posneli tudi kak\u0161nega elektri\u010dnega banda in kot testnega zajca ponudil Buldoge. Takoj je rekel, da se ne bo dalo snemati elektri\u010dnega banda. Odgovoril sem mu, da bi to rad poskusil s Kljunom, ki je \u017ee veljal za dobrega tehnika. To je tudi prevagalo. Pristal je. Ko je Igor Vimdar zvedel, je ponorel in sko\u010dil, da zakaj ne stoji za tem on in da se stvari lahko druga\u010de izpeljejo. Vseeno smo \u0161li snemat. Snemali smo najbolj nemogo\u010de. Imeli smo dva revoxa. Na enega smo najprej posneli bobne. Ne spomnim se, da bi spustili kak\u0161en klik. Bas smo posneli na bobne in tako tudi kitare. Kitare so bile zelo mo\u010dne in ker niso uporabljali studijskih slu\u0161alk, niso sli\u0161ali bobnov. Zato so tisti komadi Jamajka<\/em>, Odpadki in<\/em> Panika<\/em> izven ritma. Nato je sledilo snemanje vokalov. Vse je bilo posneto zelo naivno, vendar so bili posneti prvi trije komadi. Takoj zatem je Vidmar za\u010del voziti \u0161e druge bende. Na za\u010detku se je snemalo samo za potrebe radia, ko je Vidmar pripeljal <\/em>Petra <\/em>Grudna z ve\u010dkanalnim snemalnikom, pa je pri\u0161lo do nadgradnje,\u00ab<\/em> ki je bila uradno dokumentirana z objavo izbranih posnetkov na kompilacijah Novi punk val 1978\u20131980<\/em> (ZKP RTV Ljubljana<\/em>, 1981) in Lepo je…<\/em> (ZKP RTV Ljubljana, 1982). Na njih je informativno zaobjeto glasbeno plodno in dru\u017ebeno razgibano dogajanje na prelomu 70. v 80. leta, iz \u010desar je zrasla ljubljanska oziroma slovenska alternativna kultura osemdesetih let.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

\u00bbPrvo snemanje na Radiu \u0160tudent je bilo pollegalno. Drugo snemanje se je zgodilo na Helidonu. Tehnik Kljun je zrihtal klju\u010de, bilo je 1. maja ali 27. aprila, vem, da je bil nek praznik,\u00ab<\/em> je brskal po svojem spominu Rok Zupan.<\/p>\n

\u00bb29. novembra,\u00ab<\/em> je zatrdil Janez Fifolt.<\/p>\n

\u00bbTo je bilo drugi\u010d,\u00ab<\/em> je trdo prepri\u010dan nadaljeval Rok. \u00bbPrvi\u010d je \u0161lo za akcijo ob devetih zve\u010der. V studio smo pri\u0161li potiho. Posneli smo To ni balet. Nih\u010de ni vedel, kje smo ga posneli, zato nismo navedli kraja snemanja na kompilaciji Novi punk<\/em> val. Prvo snemanje na Helidonu je bilo ilegalno. Naslednji\u010d, ko smo \u0161li snemat na Helidon, je bil zraven \u017ee Bla\u017e. V studiu je bil tudi klavir, ki ga je Bla\u017e takoj izkoristil in zaigral nanj, da se je sli\u0161alo \u0161e bolj od\u0161tekano. Klavir takrat ni najbolj sodil v kontekst panka. Potem je sledilo \u0161e eno snemanje, za katerega si je bilo treba sposoditi opremo. Barbari\u010d je dobil kombi in oja\u010devalce marshall. \u010ce bi takrat uspeli posneti ves material, bi verjetno imeli dobro plato. Zgodilo pa se je, da ko smo pri\u0161li pred Helidon in dali ven marshalle in bobne, je pri\u0161el do nas eden od \u0161efov Helidona in nas vpra\u0161al, kaj delamo. ‘Pri\u0161li smo snemat,’ smo se odzvali. Samo s prstom je pokazal: ‘Spokajte se!’ In smo \u0161li domov.\u00ab<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

\u00bbKo smo \u0161li drugi\u010d na Helidon, so nastali posnetki z Grmom na klavirju. \u0160lo je za zelo popi posnetke. S temi posnetki sem spravil Buldoge na Stop pop 13, kjer so zelo visoko kotirali. Vidmar je \u010disto znorel in jih tako reko\u010d izob\u010dil,\u00ab<\/em> je k zme\u0161njavi zbujenih spominov prispeval svoj kos \u0161e Peter Barbari\u010d. \u00bbTakrat sem \u017ee pisal za Stop, ki je dobro pla\u010deval. Najve\u010d opravka sem imel z Janijem Kendo, ki je uvrstil Buldoge na lestvico in nato tudi predlagal, da jih po\u0161ljem v Subotico. On jih je prijavil. To je bil \u010das, ko je iz\u0161el dvojni album <\/em>Azre, to je leto 1980.\u00ab <\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Buldogi so bili bolje sprejeti po Jugoslaviji kot doma, v Ljubljani. \u00bbNjihova priljubljenost je zrasla prek festivalov Omladina v Subotici in YURM v Zagrebu ter kompilacij. Tako se je razvedelo za Buldoge, ki so pri\u0161li do koncertov. Glavni center je bil Zagreb, kjer so nastopili parkrat, v glavnem v Lapidariju. Potem je sledil \u0161e Novi Sad, kjer so nastopili s Paraf. Mislim, da je Damjan \u017ee pel, kar pomeni, da je bilo \u017ee proti koncu.\u00ab<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Andrej Gor\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Intervju-portret: Buldogi, prvi del<\/p>\n","protected":false},"author":11,"featured_media":274,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,15],"tags":[],"class_list":["post-275","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/275","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/11"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=275"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/275\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6193,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/275\/revisions\/6193"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/274"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=275"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=275"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=275"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}