{"id":2765,"date":"2011-05-25T00:03:16","date_gmt":"2011-05-24T22:03:16","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2765"},"modified":"2013-02-12T11:12:25","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:25","slug":"sedem-leon-matek-5","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2765","title":{"rendered":"SEDEM &#8211; Leon Matek (5)"},"content":{"rendered":"<p><em> <\/em><\/p>\n<figure id=\"attachment_2766\" aria-describedby=\"caption-attachment-2766\" style=\"width: 400px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a rel=\"attachment wp-att-2766\" href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=2766\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-2766\" title=\"matek\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/05\/matek.jpg\" alt=\"\" width=\"400\" height=\"382\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-2766\" class=\"wp-caption-text\">Leon Matek, foto: Michaela Mar\u0111onovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n<p style=\"text-align: center;\">&nbsp;<\/p>\n<p><em>Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. Peti\u010d.<\/em><em> <\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Leon Matek je nadvse zanimiva glasbena \u017everca. Endemitska podvrsta doma\u010dega kantavtorja\/filmarja\/ilustratorja\/socialnega delavca\/raziskovalca in opazovalca\u00a0 \u010dlove\u0161ke nravi, ki \u017ee 25 let v le\u017eernem tempu koncertiranja, izdajanja albumov, tkanja raznovrstnih glasbenih tovari\u0161tev in pravih rim odstira unikaten, enkrat bolj zenovski spet drugi\u010d bolj \u201cmeseni\u201d pogled na \u201ctuzemske\u201d in \u201cnadzemske\u201d re\u010di. Po \u0161tirih letih od samostojnega prvenca <em>Zrno <\/em>se vra\u010da z albumom <em>Most<\/em>, na katerem liri\u010dna in hudomu\u0161na besedila pod\u010drtuje zvok tur\u0161ke baglame oziroma saza. Leonovo rokovanje s sazom se o\u010di\u0161\u010deno klasi\u010dnih orientalizmov raje udoma\u010duje v bolj rokovsko in \u0161ansonjersko obarvanih glasbenih aran\u017emajih ter\u00a0 domi\u0161ljenih verzih. \u010ce ho\u010dete tako prisluhniti galopiranju saza in harmonike skozi nokturni \u201cmetelkovski\u201d hedonizem v stilu: <em>Kislico, ko zmanjka cvenka, punco, ki je v pasu tenka<\/em>, potem si svojo dozo Mostu nemudoma privo\u0161\u010dite.<\/p>\n<p>Do tedaj pa si preberite novo \u201csedmico\u201d, katere glavni dobitek je tokrat iskriva in iskrena pripoved Leona Matka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ENA Tvoja glasbena pot je dolga skoraj \u010detrt stoletja. Sli\u0161i se kot cela ve\u010dnost. Vmes pa <em>Prepozno za krokodile<\/em>, <em>Juhej in Vuhmepi\u0161<\/em>, <em>LeonzMinko <\/em>in \u201cLeon na svojem\u201d. Kaj je poleg kombinacije harmonike in kitare, zapomnljive ljubezenske lirike, lenobno seksi vokala in \u201cve\u010d-je-manj\u201d glasbene filozofije ostalo od starih \u010dasov, starih bendov, glasbenih konstelacij in poznanstev? <\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LEON MATEK 1 Res se zdi, da \u010das te\u010de vse hitreje. Leta se kopi\u010dijo in se\u0161tevajo v desetletja. Deset jih je v \u017eivljenju mo\u0161kega, mi je neko\u010d kot majhnemu fanti\u010du razlagal Jakob Matek, moj praded, po katerem sem poimenoval svojega sina. Namignil mi je na reprodukcijo na steni, \u0161e iz \u010dasov Avstroogrske monarhije, na kateri je bilo simboli\u010dno upodobljeno \u017eivljenje mo\u0161kega na piramidi s petimi stopnicami navzgor in petimi navzdol. Vsaka stopinica za eno desetletje, na njih pa so si z leve navzgor sledile podobe od fanti\u010da do Abrahama, ki je mogo\u010dno stal na vrhu- mo\u0161ki pri petdesetih, na vrhuncu svoje kariere, \u017eivljenske mo\u010di in ustvarjalnosti. In potem spust navzdol do ukrivljenega star\u010dka\u2026<\/p>\n<p>Ja, moja glasbena pot prihaja v zrela leta, tako kot jaz. V resnici sva eno- odkar sem, sta z mano glasba in poezija. Potrebujem ju kot zrak, da lahko diham, ube\u017eim banalnosti vsakdana, ujetosti v rutino.\u00a0 In vedno znova naletim na sorodne du\u0161e, s katerimi se s pomo\u010djo glasbenih in\u0161trumentov trgamo iz zemeljskih spon, da bi osvobodili (svojega) duha. Sodeloval sem \u017ee z mnogimi glasbeniki, naj tu omenim <em>Mirka Se\u0161ka<\/em>, s katerim sva kot <em>Juhej in Vuhmepi\u0161<\/em> posnela tri albume, od katerih mi je najljub\u0161i prvi, <em>Spohane vi\u017ee;<\/em> <em>Minko \u0110onli\u0107<\/em>, mojo prvo harmonika\u0161ico, s katero sva kot duet<em> LeonzMinko<\/em> prepletla zvok kitare in harmonike ter slovenski in bosanski glasbeni temperament. Sledili so \u0161e izvrstni harmonikarji <em>Riki Zadravec<\/em>, <em>Maja Vujovi\u0107<\/em> in na novem albumu mladi <em>Jaka Kastelic.<\/em> Odkar sem \u201cna svojem\u201d je \u017ee ves \u010das z menoj moj prijatelj in desna roka, basist <em>Marjan Gradi\u0161ar<\/em>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DVE Morda se nekateri bralci tega intervjuja z Leonom Matkom tokrat sre\u010dujejo prvi\u010d. Pojasni nam, prosim, kdo je torej <em>Leon Matek<\/em> in kolik\u0161en del Leona Matka predstavlja njegov kantavtor?<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LEON MATEK 2 Sem bolj umetni\u0161ka du\u0161a, karkoli \u017ee to pomeni. Vse svoje \u017eivljenje sem imel potrebo, da se na tak ali druga\u010den na\u010din izra\u017eam z umetni\u0161kimi sredstvi. Petje, igranje kitare, komponiranje glasbe, pisanje poezije, slikanje, filmsko izra\u017eanje, so zame samo razli\u010dna orodja za doseganje istega potovanja v vi\u0161jo zavest.<\/p>\n<p>Ker nisem bil sprejet na ljubljansko filmsko akademijo, sem se vpisal na \u0161tudij sociologije. Diplomiral sem z nalogo <em>Misel ranega budizma<\/em>, \u0161tudijem eti\u010dne filozofije \u017eivljenja, ki je mo\u010dno zaznamovala moje \u017eivljenje. Predvsem z ozave\u0161\u010denjem meja ega, minljivosti, spremenljivosti vsega in vzro\u010dne posledi\u010dnosti kozmi\u010dnega toka. Tem vsebinam je posve\u010den moj prej\u0161nji album Zrno pa tudi nekatere starej\u0161e pesmi.<\/p>\n<p>\u0160tudij sociologije mi je odprl vrata do \u0161e enega poklica in \u017eivljenskega izziva- socialnega dela. Kar nekaj let sem vodil program <em>Korak<\/em> na ljubljanskih Fu\u017einah, namenjen pomo\u010di vsem, ki imajo te\u017eave z odvisnostjo od prepovedanih drog. Pri tem delu sem se veliko nau\u010dil o sebi in drugih ljudeh, predvsem pa to, da pomo\u010d ne pomeni, da naredi\u0161 nekaj namesto drugega, temve\u010d da mu pomaga\u0161 videti, kaj lahko stori zase. Seveda, \u010de to ho\u010de, \u010de je to njegova volja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TRI <em>Arlo Guthrie<\/em> je neko\u010d izjavil, da je pisanje pesmi kot ribarjenje \u2013 v reko pomo\u010di\u0161 trnek in \u010daka\u0161, da se kaj ujame. \u010ce torej ostanem pri ribi\u0161kih metaforah &#8211; kje in na kak\u0161en na\u010din ti lovi\u0161 te ribice, kaj nastavlja\u0161 za vabo, kje in kdaj najbolje prijemljejo? <\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LEON MATEK 3 Reka v kateri ribarim je \u017eivljenje, ribice pa \u017eivljenske izku\u0161nje, ljudje in dogodki, ki tako ali druga\u010de pu\u0161\u010dajo sledi v mojih razmi\u0161ljanjih, \u010dutenju in zaznavanju. Moje pesmi v veliki ve\u010dini primerov evocira glasba, ki jo ustvarim najprej. Tako je \u017ee od nekdaj \u2013 napi\u0161em glasbo in jo preigravam z in\u0161trumentom (kitaro, zadnje \u010dase pa tudi s sazom). Potem pride tisti trenutek, obi\u010dajno je to zve\u010der (in se kon\u010da z neprespano no\u010djo), ko se na nek na\u010din odklopim in preselim na drug nivo zavesti, postanem medij za ubeseditev idej in stanj, ob\u010dutenj, bodisi zavednih ali nezavednih. Pesmi, ki jih napi\u0161em tako vedno odra\u017eajo do kod sem pri\u0161el v svojem \u017eivljenju, kaj se z mano dogaja, o \u010dem premlevam ali s \u010dim se v danem trenutku soo\u010dam.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u0160TIRI Poleg kantavtorstva te z umetnostjo povezuje tudi re\u017eiranje in ilustriranje. Za novo plo\u0161\u010do si tudi ovitek narisal kar sam. Tvoja roka ri\u0161e in brenka. Ali se tvoje slikanje povezuje z glasbo? Na kak\u0161en na\u010din? \u2026 Po drugi strani pa me, na primer, komad <em>\u017de se zunaj svita<\/em>, v katerem niza\u0161 impresije prekrokane no\u010di na Metelkovi, spominja na scenaristi\u010dni na\u010din pripovedovanja zgodbe. Zapre\u0161 o\u010di in \u017ee si v zgodbi, \u017ee si v komadu.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LEON MATEK 4 Tako ilustriranje, oziroma slikanje, kot tudi re\u017eiranje sta povezana z glasbo in poezijo. Ko se znajdem v ustvarjalni krizi ali stagnaciji na podro\u010dju enega medija, se zate\u010dem k drugemu. To mi omogo\u010da ustvarjalno kontinuiteto in odpira nove vidike znotraj vsakega od njih. Saj glasba je tako v liniji, barvi in kompoziciji likovnega dela, kot tudi ena od osnovnih elementov filmskega medija. Tako glasba kot film imata nek tok, obema je skupna tudi dramaturgija, ki ta tok vodi in usmerja v \u017eeleno smer. Ko pi\u0161em pesem, je to podobno bru\u0161enju diamanta. Odstraniti sku\u0161am vso ne\u010disto\u010do in priti do \u010diste esence.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PET Ko se zagledam v tvoje pretanjene verze, mi zapojejo: <em>Morje, draga, morja so med nama\/ v ti\u0161ini najin je pristan,\/drug pred drugim stojiva gola,\/v mislih pa je vsak od naju sam<\/em>. (Le oblak sva)<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Podrli so drevo\/, pod katerim sva,\/v rosi jutranji,\/midva se ljubila.\/Zdaj pa tabla tam,\/vpije in kri\u010di,\/ni zavetja ve\u010d,\/za najine dotike<\/em><\/strong><strong>. (Podrli so drevo)<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>V svoji vla\u017eni sapi,\/soku iz notrine,\/izbri\u0161i mi s poljubi\/moje brazgotine<\/em><\/strong><strong>. (\u010cez obzorje vranec divji)<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>V svitu zore mu\u010dno se ko\u010dna,\/najina ljubezen mila,\/iz zme\u010dkane postelje,\/be\u017eiva vsak na svojo stran<\/em><\/strong><strong>. (Grenko slovo)<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Drago se bo\u0161 prodala,\/naj mo\u0161ki pla\u010dajo,\/saj si de\u010dva mlada,\/in \u010dvrsto tvoje je meso<\/em><\/strong><strong>. (Drago se bo\u0161 prodala)<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u2026Ve\u010dino komadov na novi plo\u0161\u010di znova opeva razmerje med mo\u0161kim in \u017eensko, le da so tokrat besede bolj grenke in bole\u010de, polne samotnosti ali pa jim pritakne\u0161 bolj ironi\u010dno noto (kot v <em>Drago se bo\u0161 prodala).<\/em> Sta bole\u010dina in samota neizogibno povezana z ljubeznijo? Kot da nam ho\u010de\u0161 povedati, da je ljubezen lahko gonilo in hkrati tudi destrukcija sveta.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LEON MATEK 5 Ah, ta ljubezen, le kaj bi brez nje? To ve\u010dno iskanje, pribli\u017eevanje, zdru\u017eevanje dveh polovic, jina in janga, opoj in strast na eni strani, na drugi pa egoizem, prila\u0161\u010danje, kompromisi, ljubosumje. In tako tanka \u010drta med ljubeznijo in sovra\u0161tvom. Ljudje v na\u0161i kulturi nasploh zelo te\u017eko sprejemamo dejstvo, da smo minljivi in da so minljiva in nestalna tudi na\u0161a dejanja ter medsebojni odnosi, pravzaprav vse kar po\u010dnemo v \u017eivljenju. Ko zaljubljenost mine, je potrebno veliko vlo\u017eiti v odnos, da se iz njega razvije prava ljubezen. In to nam velikokrat ne uspe. Morda zaradi egoizma, morda zato, ker preve\u010d hitimo ali pa zato, ker so se v tem silnem potro\u0161ni\u0161tvu \u201cpostvarili\u201d tudi med\u010dlove\u0161ki odnosi in nas propagandarji nenehno prepri\u010dujejo, da potrebujemo nekaj novega in bolj\u0161ega od tega kar imamo. In namesto, da bi (se) zares ljubili, se obna\u0161amo kot \u201cnakrizirani\u201d odvisniki, ki bi radi, da jih znova in znova \u201czadene\u201d ljubezenski opoj.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u0160EST Na ve\u010dini komadov je mesto pregovorne kantavtorske ljubice kitare zamenjal saz oziroma tur\u0161ka baglama. Kje sta se sre\u010dala in \u201czaljubila\u201d? Saj je bila ljubezen na prvo igranje, kajne? Most (in ilustracija Leona, ki se rokuje s \u201ctur\u0161kim sazlijo\u201d na ovitku) verjetno predstavlja most med zahodom in zahodom, med kitaristom in igralcem na saz, med Leonom, ki je kantavtor in Leonom, ki zveni kot tur\u0161ki psihedeli\u010dni roker iz 70ih (v najbolj\u0161em pomenu besede!). Saz zveni, kot da je bil od vedno tvoj in\u0161trument. Kako si ga udoma\u010dil za svojo rabo?<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LEON MATEK 6 Saz mi je pri\u0161el prvi\u010d v roke pred tremi leti, ko je moj prijatelj <em>Janez Virant<\/em> pri\u0161el na misel, da bi naredili predstavo <em>Argonavti na Ljubljanici<\/em>. Meni je namenil vlogo Orfeja, ki naj bi v predstavi igral gr\u0161ko liro. Obljubil mi jo je kak\u0161en mesec pred premiero, a zgodilo se je, da je ni dobil in mi je namesto nje le nekaj dni pred predstavo prinesel tur\u0161ki saz, \u010de\u0161 saj bodo tako ali tako vsi mislili, da je to gr\u0161ki in\u0161trument.<\/p>\n<p>In ko sem vzel saz v roke in zabrenkal nanj, je bila to v resnici ljubezen na prvi dotik. Takoj me je o\u010daral s svojim z(v)enom. Izkazalo se je, da si je in\u0161trument sposodil od kitarista <em>Dina D\u017eope<\/em>, ki mi ga je \u0161e dolgo po tej predstavi posojal, \u010de\u0161 ti kar igraj nanj, ti bom \u017ee povedal, ko ga bom potreboval.<\/p>\n<p>In ko sem moral nekega ve\u010dera, ko sva z basistom Marjanom nastopala v Gromki, \u0161e med aplavzom s sazom zdirjati z odra, da ga pravo\u010dasno vrnem Dinu, ki je isti ve\u010der igral v Orto baru, je pri\u0161el \u010das, da si priskrbim svojega. In sem \u0161el v Istanbul k staremu mojstru. Ko je v meni prepoznal glasbenika, je vzel in\u0161trument iz druge vrste, za katerega je bilo o\u010ditno, da si je z njim \u017ee kraj\u0161al \u010das. Med presunljivim petjem mi je nanj \u010dudovito zaigral. Saz mi je prodal za majhen denar; bilo mu je pomembno, da in\u0161trument pride v prave roke in da ne obvisi na kak\u0161ni steni med turisti\u010dnimi spominki.<\/p>\n<p>Saz baglama je tradicionalno tur\u0161ko sedemstrunsko brenkalo, a jaz sem se ga lotil po svoje, kot kitarist. Zaradi naravno distorziranega zvoka, ki je posledica dejstva, da sta po dve oziroma tri strune ugla\u0161ene bodisi na isti ton ali pa na oktavo, lahko zveni kot kak\u0161na elektri\u010dna kitara. \u0160e nekaj ga dela zanimivega, namre\u010d to da ima definirane \u010detrttone. Na kitari jih je mogo\u010de zaigrati le z \u00bbzavijanjem\u00ab strun, kar radi po\u010dnejo bluesovski kitaristi. Novi in\u0161trument je tako v mojo glasbo prinesel novega vetra z Vzhoda.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SEDEM Tvoj samostojni prvenec Zrno (iz\u0161el 2007) ti je produciral legendarni Borut \u010cin\u010d, tokrat pa si se produciranja (ob \u0161tevilnih glasbenih gostih) lotil kar sam. Kako je pravzaprav plo\u0161\u010da nastajala, kak\u0161ne izku\u0161nje si pridobil, kako je biti sam svoj mojster (pisec glasbe, aran\u017emajev, besedil, producent, ilustrator)? Je na obzorju \u017ee kak\u0161no novo glasbeno poglavje Leona Matka?<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LEON MATEK 7 Ob meni je kot koproducent podpisan <em>Sa\u0161o Kalan<\/em>. On je bil tudi tonski mojster in snemalec. Vokale sva snemala z <em>Davorjem Hercegom.<\/em> Na albumu pa poleg Marjana Gradi\u0161arja, ki je bil poleg pri nastajanju albuma od samega za\u010detka in Jake Kastelica, s katerima smo zadnje leto nastopali kot trio, gostujejo \u0161e <em>Sergej Ran\u0111elovi\u0107 &#8211; Runjoe<\/em>, <em>Petra Onderufova<\/em>, <em>Bogdan Kre\u0161\u010di\u0161in<\/em>, <em>Vi\u0161nja Fi\u010dor<\/em>, <em>Simona Plut,<\/em> <em>Ne\u017eka Starc,<\/em> <em>Miha Nemani\u010d<\/em> in <em>Peter Virant<\/em>. Album je masteriziral <em>Martin \u017dvelc,<\/em> oblikovala <em>Eda Pavleti\u010d,<\/em> fotografijo za ovitek pa posnela <em>Michaela Mar\u0111onovi\u0107<\/em>. Vsi omenjeni so opravili odli\u010dno delo in to se sli\u0161i in vidi na albumu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kar se ti\u010de novih poglavij pa je potrebno najprej zaklju\u010diti to \u0161e \u010disto na sve\u017ee odprto poglavje. Promocija albuma Most se bo za\u010dela s promocijskim koncertom v KUD-u Franceta Pre\u0161erna 2. junija ob 21.00. Na odru bodo ob meni vsi omenjeni glasbeniki. Se \u017ee veselim.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>7 vpra\u0161anj, 7 odgovorov, 7 ljudi. Peti\u010d. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":2767,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-2765","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2765","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2765"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2765\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6230,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2765\/revisions\/6230"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2767"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2765"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2765"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2765"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}