{"id":2861,"date":"2011-06-12T17:56:00","date_gmt":"2011-06-12T15:56:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2861"},"modified":"2013-02-12T11:12:22","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:22","slug":"avatar-filmska-glasba-onkraj-enega-3-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2861","title":{"rendered":"AVATAR &#8211; filmska glasba onkraj Enega  (3. del)"},"content":{"rendered":"<h1><span style=\"font-size: 13px; font-weight: normal;\">Odlomki iz nove knjige, ki prihaja pravkar na knji\u017ene police<\/span><\/h1>\n<p>Ni res, da se upanje rojeva z dnevom. Tudi z no\u010djo se ne.\u00a0 No\u010d se rojeva z upanjem.<\/p>\n<h3>Ali <em>THE BIOLUMINISCENCE OF THE NIGHT<\/em><\/h3>\n<p><a rel=\"attachment wp-att-2863\" href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=2863\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-2863\" title=\"Avatar_03b\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03b.jpg\" alt=\"\" width=\"400\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03b.jpg 400w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03b-195x110.jpg 195w\" sizes=\"auto, (max-width: 400px) 100vw, 400px\" \/><\/a><\/p>\n<p>V filmu sicer na za\u010detku prva no\u010d Jakea Sullyja ne ka\u017ee tako, vendar je kljub temu res. Zares res. Bioluminiscenca je sicer o\u010darljiva zadeva, pa vendar morda za filmsko glasbo tukaj nekoliko manj primerna. Mojster Nietzsche je pred mnogimi leti napisal knjigo o tem<a href=\"file:\/\/\/C:\/Users\/John\/Downloads\/Avatar_3.doc#_edn1\">[1]<\/a>, ob tem pa postavil idejo <em>duha glasbe<\/em> kot nekak\u0161no zgodovinsko-gr\u0161ko zagotovilo za to, da duh resni\u010dno o(b)staja in da je, strogo zgodovinsko gledano, neminljiv. Kakor Wagner \u2013 a to je povsem druga zgodba in ne sodi v na\u0161 kontekst. Nietzschejeva delitev sveta na apolini\u010dno in dionizi\u010dno polovico je tako reko\u010d glasbena delitev na dur in mol. \u010ce smo nekoliko pragmati\u010dni, vsekakor. Glasba ni samo dur in mol, a za mnoge je. \u010ce imamo torej dve glasbeni izrazni poanti, ki ju oklepata dur in mol, potem je Horner prav tukaj lovil korak med njima. Horner v tej svoji kompoziciji prav gotovo nekaj izjavlja. Torej gre za filmsko-glasbeni odnos med <em>subjektom izjavljanja<\/em> in samo izjavo kot tak\u0161no.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pandora, luna planeta Polifema, oddaljena pribli\u017eno dobra \u0161tiri svetlobna leta od Zemlje, ima svoja pravila \u017eivljenja. Bioluminiscenca sodi zraven. Ker Jake Sully pa\u010d ne razume pravil igre, ga je potrebno pou\u010diti. In mora slediti Neytirinim izjavam, karkoli pa\u010d \u017ee zanj pomenijo. In Hornerjevo izjavljanje v tem glasbenem stavku je izrazito \u2013 mozai\u010dno glasbeno pripoved postavi kot temelj spra\u0161evanja in izjavljanja. In spra\u0161evanje (ob izjavljanju) se postavlja kot vpra\u0161anje razmerja subjekta (Jakea Sullyja) do ozna\u010devalca (Neytiri). In to v polju, ki ga dolo\u010dajo \u0161tirje \u010dleni: izjava, izvajanje, subjekt izjavljanja in seveda subjekt izjave. To idejo povzemamo v osnovi po Lacanu in njegovih \u0161tirih konceptih psihoanalize<a href=\"file:\/\/\/C:\/Users\/John\/Downloads\/Avatar_3.doc#_edn2\">[2]<\/a>. V poljih, ki nikakor ne obsegajo teorije subjekta, se seveda vpra\u0161anje postavlja kot vpra\u0161anje razmerja med izjavljalnim polo\u017eajem in samo izjavo \u2013 in prav to so razli\u010dice teorije ideologije v histori\u010dnem materializmu in v raznih marksizmih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>James Horner zahteva izjavljanje. Tako kakor Neytiri zahteva razumevanje svojih izjav v kontekstu \u017eivljenja (reda, sistema) Na&#8217;vijev. Jake Sully je opisljiv bedak, predstavnik tipi\u010dnega \u010dlove\u0161kega rodu, ki ne zmore <em>videti<\/em>. Izjave, ki so postavljene v filmsko glasbo tega dela, so mu tuje. So kakor \u010drke, znaki, simboli, katerih ne razume. Ne razume ne konteksta ne pomena. Ne razume konteksta narave. Naravo samo je na primer L\u00e9vi-Strauss definiral s tem, da je izjavil, da je njen red sicer univerzalen, vendar tog. V svojem razmi\u0161ljanju gre \u0161e dlje in ko to dolo\u010ditev narave prenese na reprodukcijo \u010dlove\u0161ke vrste, ugotovi, da narava tudi tukaj uveljavlja svoje univerzalno in togo pravilo \u2013 vsaj kar se ti\u010de, recimo, dednosti. Kajti genetski zakoni so prav tako naravni zakoni kakor vsi drugi. Zanimivo bi bilo o tem razmi\u0161ljati tudi tedaj, ko se bomo vpra\u0161ali o Sullyjevih in Nejtirinih potomcih. Toda: \u010de narava prepu\u0161\u010da zvezo naklju\u010dju in arbitrarnosti, tedaj ni mogo\u010de, da ne bi kultura vpeljala reda, kakr\u0161nega koli reda, tja, kjer ga ni<a href=\"file:\/\/\/C:\/Users\/John\/Downloads\/Avatar_3.doc#_edn3\">[3]<\/a>, zapi\u0161e med drugim L\u00e9vi-Strauss. Toda kak\u0161en red naj vpeljuje kultura, katere pripadnik je prav Jake Sully? Raziskovalka, znanstvenica dr. Grace Augustine, tako reko\u010d v celem filmu opozarja na razlike med eno in drugo kulturo. In s tem seveda na razlike v razumevanju stvari, poimenovanju stvari, obliki in vsebini samega \u017eivljenja. Tudi James Horner se v tem stavku dotakne razlikovanja.<\/p>\n<p><a rel=\"attachment wp-att-2864\" href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=2864\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-2864\" title=\"Avatar_03c\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03c.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"400\" \/><\/a><\/p>\n<p>Drugi del tega glasbenega dela tudi sanjski. Jake Sully je sanjavec, je <em>dreamwalker<\/em>, ni pravi, ni Tisti. Horner mu daje v tem delu mo\u017enosti, da se spozna s sanjskih svetom bioluminiscence, ki mu o\u010ditno poka\u017ee nekaj tak\u0161nega, kar v njegovi kulturi ni prav pogost pojav. In zato je zmedena tudi Neytiri. Enako kakor ga je posku\u0161ala prej odgnati in ustaviti, ga je sedaj (po znamenju, ko so se ga dotaknili <em>\u010disti duhovi<\/em> Eywe) pripravljena peljati do klana, predstaviti materi in o\u010detu, in seveda, na materino zahtevo, pou\u010devati. \u0160ele to je <em>kultura<\/em>, kot jo gre razumeti. Vsekakor kultura Na&#8217;vijev. In morda se prav to spoznanje pri\u010denja z bioluminiscenco, torej s tem glasbenim poglavjem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>Eno nikoli ni Eno, Eno je vedno Dvoje.<\/h3>\n<p>Ali <em>BECOMING ONE OF THE PEOPLE \/ BECOMING ONE WITH NEYTIRI<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Gre za enega dalj\u0161ih stavkov te filmske partiture. Sestavljen je iz razli\u010dnih enot, vsekakor pa je pomembno, da si jih najprej ogledamo po vrsti. Uvodni del je zaokro\u017een s prvo minuto, predstavlja pa zagotovo vpeljevanje tega, kar nam sam naslov razkriva: \u017eeljo po enovitosti, po zdru\u017eitvi, po pripojitvi. Poganjajo\u010di se ritem nam \u0161e ne nudi razvoja, temve\u010d opozarja na jemanje zaleta, ki bo o\u010ditno del nekega drugega koraka. Takoj po uvodu se melodi\u010dnost prepusti \u017eenskemu vokalu, ki prevzame tako reko\u010d vodilno mesto v nadaljevanju. Vokal, v katerem bi lahko razumeli tako Neytiri kakor tudi duha Na&#8217;vijev, se raz\u0161iri nad ritmi\u010dnimi figurami kakor mavrica preko enobarvnega neba. Vendar spojitve \u0161e ni. Gre za dva elementa, ki se ritmi\u010dno in melodi\u010dno dopolnjujeta, plavata, lebdita in se usklajujeta. Nova glasbena izpeljava nas malodane preseneti \u2013 Horner se spogleduje s sanjskim svetom orkestracije, katero nam je bil \u017ee ponudil pri bioluminiscenci. In \u010de smo tedaj mislili in razmi\u0161ljali o resni\u010dnem avatarju kot o <em>dreamwalker<\/em> usodi telesa brez identitete, potem smo tukaj dejansko na pravi poti. Jake Sully, sanjavec, \u017eeli dobiti identiteto tako, da postane Eno. Tako z Na&#8217;viji kakor z Neytiri. \u017deli se spojiti z ne\u010dim, kar je bolj realno od njega, saj on obstaja le v svojih lastnih sanjah.<\/p>\n<p><a rel=\"attachment wp-att-2865\" href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=2865\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-2865\" title=\"Avatar_03d\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03d.png\" alt=\"\" width=\"400\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03d.png 400w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03d-195x110.png 195w\" sizes=\"auto, (max-width: 400px) 100vw, 400px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Jake Sully i\u0161\u010de in si obupno \u017eeli identitete. Ker je nima. Kot vojak\/bojevnik je nima v svetu izven sanj, v sanjah (\u0161e) ni \u010dlan klana, ni identificiran kot tisti, ki bi smel javno spregovoriti, pa tudi Neytiri mu (\u0161e) ni dala vedeti, da ga je izbrala. To vse \u0161ele sledi. Jake Sully je sanjavec brez identitete. Podoben je sicer ostalim \u010dlanom klana Na&#8217;vi, a le navidezno. Pomembno je tudi to, da \u0161e ni Eno s svojim telesom, s svojim avatarjem. \u0160e vedno je razcepljen na Jakea Sullyja na vozi\u010dku in avatarja, sanjavca. Realno je namre\u010d vedno tisto, katerega duplikat ne obstaja \u2013 ali \u0161e natan\u010dneje \u2013 ne obstaja tak\u0161en duplikat, ki ne bi speljeval na limanice in nenehno pri\u0161epetaval, da gre vendar za dvojnika. Pa \u010deprav gre v resnici morda vedno za Realno s\u00e1mo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Drugi veliki vrh tega glasbenega dela je v peti minuti. Izhod iz velike glasbene teme je podan skozi trenutek ti\u0161ine, skozi razmislek, kot bi \u0161lo za \u010dakanje na pravo idejo: pa sem jaz res Jaz? Jake Sully re\u010de: &#8230; <em>ona mora izbrati mene<\/em>. In Neytiri mu odgovori: &#8230; <em>ona je \u017ee izbrala<\/em>. Vidimo, da je veliki bojevnik, vojak in sanjavec, dejansko brez notranje identitete, saj se zaveda, da ne more izbirati. Ali druga\u010de: ni on tisti, ki lahko izbira, ni on v poziciji tega, ki bi lahko karkoli izbral, on je lahko le izbran. Eywa, velika mati planeta Pandora, je pri\u010da temu, kar lahko dejansko imenujemo <em>become one<\/em>, postati Eno. A s tem tudi Horner podpi\u0161e zavezo, da je sedaj v glasbi to Eno prisotno, \u010deprav je Jake Sully \u0161e vedno <em>dreamwalker<\/em>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Horner se torej spomni na glasbeni element, ki mu re\u010demo <em>harmonija<\/em>. Na\u010delno je to sozven, hkratna pojavitev ve\u010d kot treh tonov\/zvokov. Med dvema tonoma je namre\u010d interval. Interval je tisto, kar smo \u017ee omenjali kot vpra\u0161anje kontrapunkta \u2013 pike proti piki. Ampak tukaj gre sedaj za harmonijo. Za sozvo\u010dje. Prav na tem mestu je to najpomembnej\u0161i filmsko-glasbeni element, saj ga posku\u0161amo razumeti prav v razcepljenosti, v katero je usodno ujet Jake Sully. Jake torej ni v harmoniji, ne sam s seboj, ne sam s svojo podobo, ne z Neytiri in nikakor ne s klanom. Ne gre le za razcepljenost, temve\u010d bolj za to, da je v <em>kontrapunktu<\/em> s samim seboj.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010cesa se pravzaprav lahko zvok sploh dotakne? Mnogi pore\u010dejo: ta in ta film pa se me je res \u00bbdotaknil\u00ab. Kaj to pravzaprav pomeni? Zvo\u010dno, \u010disto in samo fiziolo\u0161ko gledano bi lahko govorili morda o u\u0161esu pa o tresljajih pa o resonanci itd. Vendar to ni na\u0161 namen, saj govorimo in mislimo film v celoti, film kot umetnost, kot objekt \u2013 in ne ko substanco. Tako se v kon\u010dnem koraku zazdi, da obstaja mnogoterost \u010dutov, mnogoterost nravi \u010dutenja in seveda, posledi\u010dno, mnogoterost objektov.<\/p>\n<p><a rel=\"attachment wp-att-2866\" href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=2866\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-2866\" title=\"Avatar_03e\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03e.jpg\" alt=\"\" width=\"400\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03e.jpg 400w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2011\/06\/Avatar_03e-195x110.jpg 195w\" sizes=\"auto, (max-width: 400px) 100vw, 400px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Zagata dotika je nekak\u0161na zaveza, preplet telesa, preplet usod<a href=\"file:\/\/\/C:\/Users\/John\/Downloads\/Avatar_3.doc#_edn4\">[4]<\/a>, bi rekel Freud. Jake Sully in Neytiri se prepleteta pod okriljem Eywe. Prepleteta se fizi\u010dno in metafizi\u010dno. Poznate prepovedane, skrite dotike, dotike, umaknjene pogledu okolice, skrivnostne dotike nevidnih lovk, dotike kot pomladni \u0161epet neznanega glasu? No, vse to je dotik brez telesa, dotik v nevidnem prostoru. Zvo\u010dni dotiki pri poslu\u0161anju Avatarja so dejansko nenehno nekaj simbolnega, \u017eive\u010dega v naravi onkraj \u010dutnega, vendar hkrati v telesu Drugega, Jakea Sullyja v sanjah. V njegovem sanjskem telesu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zavedati se moramo, da je Eno v bistvu Dvoje. Zato je lahko popolno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Jake Sully se poda tako reko\u010d na popotovanje do samega sebe. Sre\u010dati se mora v obeh oblikah in v obeh podobah, kot Avatar in kot sanjavec. \u0160ele tedaj, ko se bo eden umaknil drugemu, bo mo\u017ena pot v Eno. A do tja je \u0161e precej partiture in James Horner je sistemati\u010den. Ne daje nam \u0161e mo\u017enosti, da bi \u017ee lahko rekli <em>vidim te<\/em> [pravzaprav bi bilo bolj pravilno <em>I see You<\/em>].<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010ceprav smo \u017ee kar precej blizu.<\/p>\n<div>\n<hr size=\"1\" \/>\n<div>\n<p><a href=\"file:\/\/\/C:\/Users\/John\/Downloads\/Avatar_3.doc#_ednref1\">[1]<\/a> Seveda mislimo na delo <em>Rojstvo tragedije iz duha glasbe<\/em>.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"file:\/\/\/C:\/Users\/John\/Downloads\/Avatar_3.doc#_ednref2\">[2]<\/a> Lacan, Jacques: <em>\u0160tirje temeljni koncepti psihoanalize. Seminar XI<\/em>. Cankarjeva zalo\u017eba, Ljubljana 1980. Posebej je potrebno biti pozoren na poglavje XI \u2013 <em>Analiza in resnica ali zaprtje nezavednega<\/em>. Sicer pa njegov \u010dlen zahteva \u0161e peti \u010dlen, ki dejansko sploh omogo\u010da, da se problemsko polje odpre. To je pozicija analitika \u2013 vendar se s tem na tem mestu ne bomo ukvarjali, saj je avtor druge polovice te knjige, Du\u0161an Rutar, bistveno bolj poklican za te interpretacije. Za tukaj naj bodo dovolj le navedena dejstva.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"file:\/\/\/C:\/Users\/John\/Downloads\/Avatar_3.doc#_ednref3\">[3]<\/a> L\u00e9vi-Strauss: <em>Les structures \u00e9l\u00e9mentaires de la parent\u00e9.<\/em> Mounton, Pariz-Haag, druga izdaja, 1967 (\u0161esti natis, 1981), str. 37.<\/p>\n<\/div>\n<div>\n<p><a href=\"file:\/\/\/C:\/Users\/John\/Downloads\/Avatar_3.doc#_ednref4\">[4]<\/a> Prav to posku\u0161a razkriti Freud (morda v nekoliko druga\u010dnem kontekstu, a vendar) kot skrivnost avtoritete o\u010deta \u2013 natanko v obdobju zatona o\u010deta. Ne gre toliko za to, da bi bil mrtvi o\u010de skrivno jedro avtoritete, temve\u010d da je ta isti mrtvi o\u010de sam umrl, kar pa ni povzro\u010dilo konca njegove vladavine \u2013 vse je dovoljeno, toda avtoriteta vztraja. In ko podalj\u0161amo idejo: prepoved dotika je morda res (iz)umrla, a je \u0161e vedno ostala pri mo\u010deh.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Odlomki iz nove knjige, ki prihaja pravkar na knji\u017ene police(tretji del)&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":2862,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-2861","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-filmska-glasba"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2861","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2861"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2861\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6221,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2861\/revisions\/6221"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2862"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2861"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2861"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2861"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}