{"id":28651,"date":"2024-11-15T08:26:00","date_gmt":"2024-11-15T07:26:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=28651"},"modified":"2024-11-24T15:46:39","modified_gmt":"2024-11-24T14:46:39","slug":"steve-earle-along-again-live","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=28651","title":{"rendered":"Steve Earle \u2013 Alone Again Live!"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Nedolgo tega sem se zbudil brez benda, je povedal Steve Earle<\/em><\/a>. Spra\u0161eval sem se, kaj zdaj, ali bom spet sam, z glasom in obema rokama? Spomnil sem se na modrost starih bardov: \u010de ne zmore\u0161 sam na odru s kitaro in glasom ni\u010d narediti, najbr\u017e nima\u0161 pravih pesmi. Pa sem \u0161el igrat v Pariz, sam s kitaro Martin<\/em>, in ugotovil, da jih imam.<\/p>\n\n\n\n

Res bi bilo te\u017eko trditi, da jih nima. Ima zavidanja vreden opus, ki je zdaj, ko je v zrelih letih, \u0161e zrelej\u0161i, kot je \u017ee bil njega dni, ko se je lovil po odrih in zaporih. Pesmi so ostale in tudi \u0161tevilna snemanja novih pesmi in pesmi vzornikov, ki se jim je poklonil v nizu dobro umerjenih albumov. Tudi sinu, ki je preminil \u017ee pred \u010dasom. Bil je eden bolj\u0161ih samospevcev zdaj niti ne ve\u010d tako mlade generacije. Steve se je s prvo plo\u0161\u010do pojavil leta 1986, skupaj z Lylom Lovettom<\/em>, Dwightom Yoakamo<\/em>m in Randyjem Travisom<\/em>, in so se podali na odre predo\u010dit mno\u017eicam, ki so takrat poslu\u0161ale t. i. \u00bburbani country\u00ab, kje so korenine doma. Earle je bil od vseh najbolj rockerski \u2013 tudi Dwight, a manj. Steve pa je v t. i. \u00bbroots\u00ab muziko prinesel obilo malodane punkovske dr\u017ee in \u017ee s pesmijo Guitar Town<\/em><\/a> pokazal, da ve, kaj ho\u010de. To je jasno razvidno tudi skoraj \u0161tirideset let pozneje, ko v Parizu grmi svoje uspe\u0161nice pred navdu\u0161enim ob\u010dinstvom. The Devil’s Right Hand<\/em><\/a>, Guitar Town,Someday<\/em><\/a>, Goodbye<\/a>, <\/em>Transcendental Blues<\/em><\/a>, <\/em>Copperhead Road<\/em><\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Kitari in glasu ne prizana\u0161a, rockerska \u0161timunga je ostala. Zdi se, da se \u0161e vedno zadeva, kako je, ko ima\u0161 v \u017eepu 27 dolarjev in japonsko kitaro na rami. Morda je sam, ni pa osamljen. In spomnim se odli\u010dnega koncerta v Ljubljani \u2026 dolgo je \u017ee tega. \u010ce v pesmi I Ain’t Ever Satisfied<\/em> morda zaznate tudi zgodnjespringsteenovsko folkrockovsko \u0161timungo, naj povemo: pri Earlu je \u0161e vedno prisotna v ni\u010d manj\u0161i meri in ni\u010d manj iskreno, kar za \u0160efa \u017ee dolgo ne velja ve\u010d. In jasno, po tem \u017eivem albumu, posnetem na lanski turneji, zdaj \u010dakamo nov Steveov studijski album.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n