{"id":29128,"date":"2024-12-09T01:47:00","date_gmt":"2024-12-09T00:47:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29128"},"modified":"2024-12-09T09:47:41","modified_gmt":"2024-12-09T08:47:41","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-18","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29128","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 5. december 2024<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Za Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em> se je \u00bbKromati\u010dna\u00ab koncertna sezona 2024\/25<\/a>, ki je zdaj sicer \u017ee v polnem zagonu, za\u010dela z dvema radikalnima spremembama. Orkester sta namre\u010d (prvi\u010d) zapustila kar dva koncertna mojstra, dolgoletni glavni koncertni mojster, avstrijski violinist Benjamin Ziervogel<\/em> (ki se je v kak\u0161nih 20 letih na polo\u017eaju tako kolegom v orkestru kot tudi (najmanj) rednim poslu\u0161alcem in spremljevalcem ansambla mo\u010dno priljubil), poleg njega pa \u0161e (nekoliko manj dolgoletna) koncertna mojstrica Kana Matsui<\/em>. Od trojice na stolu prvega violinista orkestra Ziervogel \u2013 Matsui – Provotorov<\/em> je tako o(b)stal le \u0161e ruski violinist, ki pa sedaj dru\u017ebo dela novi koncertni mojstrici Jerici Kozole<\/em>, ki nas po mladosti in izvajalskem briu gotovo spomni na Ano Dol\u017ean, neposredno na \u00bbkoncertnomojstrsko\u00ab kolegico iz Orkestra Slovenske filharmonije.<\/p>\n\n\n\n

Nov obraz (drugi\u010d) pa je v orkestru tudi Lio Kuokman<\/em>, novi \u0161ef dirigent simfonikov, s katerimi je, kot smo lahko prebrali v koncertnem listu, \u00bb[z orkestrom] v ciklu Kromatika \u017ee predstavil \u0161tevilne izjemne interpretacije slogovno raznovrstnih del\u00ab. \u0160e mladi dirigent se sicer \u017ee pona\u0161a z dolgim in ble\u0161\u010de\u010dim CV-jem, v katerem je najti denimo reziden\u010dni dirigentski polo\u017eaj v Hongkon\u0161kem filharmoni\u010dnem orkestru, \u0161tudij na Julliardu ter Dunajske simfonike.<\/p>\n\n\n\n

Tako osve\u017een (\u010de \u017ee ne prerojen) ansambel se je predstavil tudi na tretjem abonmajskem ve\u010deru lastne Kromatike na prvi \u010detrtek zadnjega meseca leta. Koncertni spored je bil \u2013 kar v na\u0161ih glasbenih abonmajih, da ne bo pomote, nikakor ni pravilo ali samoumevno \u2013 tokrat videti zares uravnote\u017eeno in zanimivo, zato so bila pri\u010dakovanja \u0161e nekolikanj ve\u010dja. Ve\u010der se je za\u010del s slavno Finlandio, op. 26 Jeana Sibeliusa<\/em><\/strong>, \u00bbmini simfoni\u010dno pesnitvijo\u00ab z gotovo najbolj znano melodijo finske klasi\u010dne glasbe<\/a>. Kljub kratkosti \u2013 ali pa prav zaradi nje (povpre\u010dna dol\u017eina skladbe je okrog osem minut) \u2013 Finlandio obi\u010dajno opi\u0161emo kot mojstrovino, ki nadvse spretno prepleta \u010dustva narodnega ponosa, liri\u010dnosti in dramati\u010dne intenzivnosti.<\/p>\n\n\n\n

Trobilni nastavek prvega tona je definicijo idealnega konkretno zgre\u0161il, a ob slabem za\u010detku radi ra\u010dunamo na dober konec. Uvodno vzdu\u0161je skladbe je bilo primerno \u00bbsevernja\u0161ko\u00ab in tema\u010dno, priznati pa je treba, da ob Sibeliusovi odli\u010dni orkestraciji tega ni prav te\u017eko dose\u010di. V \u017ee sicer dokaj kratkem glasbenem delu se je ob (pre)hitrem tempu zdelo, da se Kuokmanu nekam mudi; Mahler je \u017ee vedel, zakaj je v svoje partiture ob\u010dasno rad zapisal tudi navodilo \u00bbnie eilen\u00ab (prev. \u00bbbrez hitenja\u00ab). Glasba se je vendarle umirila \u0161ele v znamenitem himni\u010dnem delu, a se je takoj po njem hiter tempo vrnil in tudi sklenil skladbo. Ne vem, \u010de sem kdaj v \u017eivo \u017ee sli\u0161al tako kratko izvedbo Finlandie; ob\u010dutek in vtis sta se zato \u0161e najbolj namignila na precej bazi\u010dno branje partiture. \u0160koda; poleg tega je opisani dirigentov pristop simfoni\u010dni pesnitvi delno odvzel tudi dramatur\u0161ki lok, ki se od tema\u010dnosti in nemira povzpne do upanja in zmagovitosti.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Dejan Lazi\u0107, foto: Lin Gothoni<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Dejan Lazi\u0107<\/em> je \u017ee lep \u010das svetovno znano in uveljavljeno pianisti\u010dno ime; glasbenika k snemanjem in sodelovanjem vabijo najbolj presti\u017ena imena klasi\u010dne glasbe \u2013 od dirigentov in orkestrov do zalo\u017eb in snemalnih studiev. Je pa Lazi\u0107 (podobno smo neko\u010d, \u0161e v nekem drugem svetu, s kancem ponosa radi zapisali za Valerija Gergijeva) tudi \u017ee stari znanec odra Gallusove dvorane in velik prijatelj, \u010de \u017ee ne ljubljenec na\u0161ih orkestrov in avditorijev. Ljubljano je tokrat obiskal ob prilo\u017enosti izvedbe Koncerta za klavir in orkester \u0161t. 2 v f-molu<\/em>, op. 21 Fr\u00e9d\u00e9rica Chopina<\/em>.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Hrva\u0161ki pianist, ki med igranjem rad hipoma \u00bbpodirigira\u00ab z levico kot kak Faz\u0131l Say, je bil ta ve\u010der vsekakor razpolo\u017een \u2013 lahkoten, liri\u010den in dramati\u010den; \u010de je bilo treba, tudi v treh zaporednih taktih, \u010de je tako pa\u010d narekoval Chopinov solisti\u010dni part. Tudi Kuokman se je tu bolj anga\u017eiral in segel dlje od naloge golega taktiranja, saj je orkester skupaj s solistom kar nekajkrat prepletel v prav prijetno homogeno celoto. Po\u010dasni stavek je ob bohotni romanti\u010dni liriki \u0161e posebej chopinovski in na trenutke zveni kot kateri od skladateljevih znamenitih nokturnov \u2013 konec koncev ve\u010d citatov koncerta najdemo v znamenitem Nokturnu v cis-molu, op. posth.<\/a> (Lento con gran espressione) \u2013, le da s spremljavo orkestra in s \u0161\u010depcem rahmaninovske akordike. Lazi\u0107 \u2013 pa tudi Kuokman \u2013 je dal Larghettu prav(\u0161nj)o noto patetike, sploh \u010de dr\u017ei teorija, zapisana v koncertnem listu, namre\u010d da naj bi po\u010dasni stavek \u00bbizhajal iz skladateljeve ljubezni do sopranistke Konstancje G\u0142adkowske\u00ab. V zadnjem stavku je bilo prijetno sli\u0161ati dokaj avtenti\u010dno ritmizacijo druge in tretje dobe ritmi\u010dnega vzorca dunajskega val\u010dka, manj pa razmazano (ne)skupno col legno<\/em> igro godalcev. \u010ce sklenemo, kljub zapisanemu niso umanjkali niti izvedbeni niti interpretativni vidiki klavirskega koncerta, zato smo lahko upravi\u010deno zaploskali uspe\u0161ni predstavitvi te klavirske \u00bbklasike\u00ab. Pred dodatkoma je Lazi\u0107 omenil 233. obletnico Mozartove smrti (natanko na dan koncerta) in bli\u017eajo\u010do se 50. obletnico smrti \u0160ostakovi\u010da ter zaigral (izvrstno, kakopak) \u0161e po eno skladbo vsakega od obeh skladateljev.<\/p>\n\n\n\n

Izvedba Mendelssohnove Simfonije \u0161t. 5 v D-duru<\/em>, op. 107, \u00bbReformacijske\u00ab<\/em><\/strong>, je bila celovito gledano dobra, \u010deprav ni dosegla veli\u010dine, ki bi jo morda pri\u010dakovali od dela, ki vsaj v finalu pose\u017ee tudi po monumentalnosti. V prvem stavku je ansambelskemu korpusu (v\u0161tet je tudi dirigent) uspelo izpostaviti odlo\u010dnost in strast, ki ju skladba sugerira \u017ee glede na svoj naslov. Z energi\u010dnim in polnim zvokom je orkester zlahka vstopal v dramati\u010dne odseke, iz katerih veje zgodovinski pomen te simfonije. Kljub temu bi lahko \u0161e nekoliko bolj poudarili napetost v nekaterih delih, da bi bila dramati\u010dnost \u0161e bolj izrazita. Osrednja stavka smo si zapomnili po prelestni godalni igri in prav prijetni lahkotnosti ter spro\u0161\u010denosti, ko je orkester kljub svetlemu tonu ohranil dovolj globoko izraznost, zadnji stavek pa kljub solidni izvedbi ni dosegel stopnje znatnej\u0161ega prese\u017eka. Pod \u010drto se je koncert v primerjavi z za\u010detno Finlandio zagotovo kon\u010dal ob\u010dutno uspe\u0161neje in bolj zmagovito; zelo verjetno se Kuokman orkestra \u0161e privaja (in seveda obratno) in \u010de se lahko nadejamo partnerstva, kakr\u0161no je z glasbeniki u\u017eival in predstavljal En Shao, je prihodnost brez sence dvoma svetl(ej\u0161)a.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 3<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":29129,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-29128","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29128","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29128"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29128\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29136,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29128\/revisions\/29136"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29129"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29128"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29128"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29128"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}