{"id":29263,"date":"2024-12-30T11:07:16","date_gmt":"2024-12-30T10:07:16","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29263"},"modified":"2024-12-30T11:42:54","modified_gmt":"2024-12-30T10:42:54","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-39","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29263","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n

Kozinova dvorana Slovenske filharmonije v Ljubljani, 20. december 2024<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Orkester in Zbor Slovenske filharmonije s solisti in dirigentom; foto: Tine Vu\u010dko<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Orkester Slovenske filharmonije (OSF) decembrski abonmajski koncert vokalnega cikla VIP, ki ve\u010dinoma poteka v veliki dvorani mati\u010dne stavbe na Kongresnem trgu, prikladno in smiselno \u017ee leta izvede kot bo\u017ei\u010dni koncert in ga tako tudi napove oziroma ogla\u0161uje. Ni\u010d druga\u010de ni bilo letos, ko smo imeli prilo\u017enost prisluhniti koncertu z zgovornim naslovom Johann Sebastian Bach \u2013 Bo\u017ei\u010dni oratorij. Vsekakor smiselno poimenovanje, saj sta Orkester in Zbor SF s solisti izvedla I., II., III. in VI. (zadnjo) kantato iz nesmrtne bo\u017ei\u010dne mojstrovine velikega poznobaro\u010dnega skladatelja (katalo\u0161ka oznaka dela BWV 248). Kozinova dvorana Slovenske filharmonije je bila, kot bo\u017ei\u010dnemu koncertu pa\u010d priti\u010de, razprodana in nabito polna. Med poslu\u0161alstvom je bilo mogo\u010de videti tudi nekaj znanih obrazov klasi\u010dno-vokalne scene, denimo umetni\u0161kega vodjo ZSF Gregorja Klan\u010di\u010da, direktorjeva pomo\u010dnika Sebastjana Vrhovnika in Nejca Avblja ter seveda samega direktorja, Mateja \u0160arca. Filharmonija tak\u0161ne mno\u017eice ljudi z logisti\u010dnega vidika ne prena\u0161a ravno najbolje, kar je bil verjetno tudi poglavitni razlog, da se je koncert za\u010del s pribli\u017eno desetminutno zamudo.<\/p>\n\n\n\n

Izjemen dose\u017eek se mi zdi, da je v sezoni 2024\/25 vodenje Zbora SF prevzel legendarni angle\u0161ki zborovodja Stephen Layton, verjetno najbolj znan kot ustanovitelj zbora Polyphony, s katerim je v slabih \u0161tirih desetletjih delovanja poleg standardnega repertoarja izvedel tudi ogromno novih del (P\u00e4rt, Ad\u00e8s, MacMillan \u2026) in posnel mnogo izjemnih plo\u0161\u010d, ki so po vrsti \u017eeli visoka priznanja strokovnih krogov – posebej pri srcu mi je fenomenalen posnetek Lauridsenove Lux aeterna iz leta 2004. Layton slovi po inovativnih in strastnih interpretacijah zborovske glasbe, pogosto premika meje zborovskega repertoarja in navdu\u0161uje avditorije po vsem svetu ter se je kaj kmalu uveljavil kot ena najvplivnej\u0161ih osebnosti sodobne zborovske glasbe. Njegova umetni\u0161ka vizija in predanost najvi\u0161jim standardom glasbene odli\u010dnosti dajeta dejstvu, da ga imamo zdaj prilo\u017enost pogosteje gostiti tudi v Ljubljani, \u0161e posebno privla\u010dnost in fascinacijo. Vse pohvale na\u0161i filharmoni\u010dni hi\u0161i, da ga je uspela privabiti k rednemu sodelovanju.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Stephen Layton; foto: Dejan Bulut<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n


\u017de v uvodnih, brez dvoma najbolj znanih taktih celotnega oratorija, ki jih predstavlja zborovski stavek Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage (Vriskajte in ukajte, po\u010dastite te dneve), so bile hipoma sli\u0161ne akusti\u010dne omejitve Kozinove dvorane, kot je predvsem precej rezek tutti\/forte-fortissimo zvok dale\u010d od idealne separacije in\u0161trumentov in \u010dlove\u0161kih glasov. Veliko idealnej\u0161a bi bila tudi tokrat Gallusova dvorana, kjer bi se poleg tega koncerta lahko udele\u017eilo precej ve\u010d ljudi. V dinami\u010dno prominentnej\u0161ih odsekih je zdru\u017een zvok \u0161tevilnih grl zbora kaj pogosto potopil reducirano zasedbo orkestra z na primer zgolj dvema violon\u010deloma in enim samim kontrabasom. No, ko se je posameznikov slu\u0161ni aparat ste\u017eka le privadil razmeram, je tudi zvo\u010dna slika postala \u00bbbolj\u0161a\u00ab, seveda pa nikakor idealna. Lepo sta jo dopolnjevala predvsem Toma\u017e Sev\u0161ek (k. g., pozitiv) in Barbara Kresnik z dvema Schnellarjevima pavkama, ki lahko tovrstno glasbo resni\u010dno oplemenitita kot fin posip sladkorja v prahu na \u017ee tako greha vredni sladici.<\/p>\n\n\n\n

V solisti\u010dno-recitativnih odsekih kantat, ki so \u017ee po osnovni kompozicijski maniri bolj komorne narave, je bila dinami\u010dna podoba odrskega izvajanja nemudoma prijaznej\u0161a, \u010dim so se vrnile vi\u0161je dinami\u010dne stopnje, pa so se z njimi ponovile tudi prej opisane akusti\u010dne te\u017eave. Mladi solisti\u010dni SATB kvartet Il\u010di\u0107 \u2013 Poto\u010dnik \u2013 Radchenko \u2013 Kozjek je navdu\u0161il s kakovostjo in s \u0161e posebej razveseljujo\u010dim dejstvom, da je polovica (Poto\u010dnik, Kozjek) iz\u0161la in pri\u0161la iz mati\u010dnega \u00bbhi\u0161nega\u00ab zbora. Sinfonia na za\u010detku II. kantate je bila zelo prijetna, v ariji Veselite se, pastirji, hitite pa je tenorist Radchenko navdu\u0161il z lepim fraziranjem in vzorno teko\u010do koloraturno melizmatiko. V III. kantati smo sli\u0161ali zares lep arija duet soprana in baritona (Il\u010di\u0107, Kozjek) z odli\u010dno komorno spremljavo pozitiva, dveh oboj in dveh kontrabasov. V zadnji VI. kantati, ki je obenem tudi zadnja kantata celotnega oratorija, je bilo sli\u0161ati \u0161e najve\u010d spodrsljajev, najpogosteje v obliki ponesre\u010denih trobilnih nastavkov in vstopov.<\/p>\n\n\n\n

Slovenski filharmoniji smo lahko hvale\u017eni za prijeten (pred)bo\u017ei\u010dni glasbeni ve\u010der, oplemeniten z le redko in zato toliko dragocenej\u0161o prilo\u017enostjo sli\u0161ati vsaj nekaj posameznih kantat iz Bo\u017ei\u010dnega oratorija. Celotna izvedba bi bila \u017ee brez premora dolga okrog tri ure in bi se z morebitnim odmorom \u010dasovno \u0161e raztegnila, kar je bil verjetno tudi primarni razlog, da je bilo treba ob tej prilo\u017enosti dve kantati izpustiti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju VIP 3<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":29272,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-29263","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29263","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29263"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29263\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29279,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29263\/revisions\/29279"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29272"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29263"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29263"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29263"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}