{"id":29342,"date":"2025-01-21T21:21:10","date_gmt":"2025-01-21T20:21:10","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29342"},"modified":"2025-01-21T21:35:16","modified_gmt":"2025-01-21T20:35:16","slug":"orkester-slovenske-filharmonije-40","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29342","title":{"rendered":"Orkester Slovenske filharmonije"},"content":{"rendered":"\n

na Filharmoni\u010dnem festivalu baro\u010dne glasbe<\/a> 1 in 2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kozinova dvorana Slovenske filharmonije v Ljubljani, 10. in 17. januar 2025<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Markus Bollen<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Prvi koncert<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V treh zaporednih januarskih petkih je Orkester Slovenske filharmonije<\/em> (SF) v mati\u010dni stavbi priredil jubilejni, \u017ee deseti Filharmoni\u010dni festival baro\u010dne glasbe<\/em><\/a>. Glasbena umetnost 17. in 18. stoletja je \u0161e dandanes marsikomu pri srcu zaradi svoje \u010dustvene globine in tehni\u010dne zahtevnosti, ki od izvajalcev pogosto zahteva virtuoznost, pa tudi zgodovinskega pomena \u2013 vendarle gre za temeljni kamen zahodne klasi\u010dne glasbe \u2013 in raznolikosti, saj obsega \u0161iroko zakladnico od intimnih komornih del do veli\u010dastnosti orkestralnih suit. Nekaj te pestrosti smo lahko izkusili tudi na prvem koncertu festivala, poimenovanem Bach in Telemann<\/em>. Da, uganili ste \u2013 na koncertu smo poslu\u0161ali izklju\u010dno dela teh dveh mojstrov baro\u010dne glasbe, Kozinova dvorana pa je bila kar lepo napolnjena \u2013 kot je seveda tudi prav.<\/p>\n\n\n\n

\u017de v uvodni Bachovi Kora\u010dnici iz kantate Slo\u017eni prepir nestanovitnih strun<\/em>, BWV 207, se je izkazalo, da SF vehementnej\u0161ega dirigenta od Reinharda Goebla<\/em> verjetno \u017ee lep \u010das ni imela v gosteh, \u0161e manj tak\u0161nega, ki bi sam prispeval tudi bogat in zanimiv esej v koncertnem listu (\u0161koda samo, da ni bil zastavljen bolj poljudno, saj je bil zaradi v celoti strokovnega, muzikolo\u0161kega pristopa primeren zgolj za glasbeno v celoti podkovanega bralca s konkretnim poznavanjem glasbene teorije). Telemannov Koncert v D-duru za tri trobente, pavke, dve oboi, godala in basso continuo<\/em>, TWV 54:D3, ki je sledil, je uvodoma predstavil zares lepo igro oboistke Viktorije Razdev\u0161ek<\/em>, dirigentov brio pa se ni v celoti prena\u0161al na orkester, ki je ostajal za dva ali tri odtenke bolj zadr\u017ean. Akustike dvorane, ki sem jo omenil \u017ee v kritiki bo\u017ei\u010dnega koncerta<\/a>, se je bilo tudi tokrat najprej treba privaditi in ko je to enkrat uspelo, so bile v tutti zvoku tri pikolo trobente praviloma preglasne, \u010dembalo pa pretih.<\/p>\n\n\n\n

V drugem \u00bbTelemann\u00ab ve\u010deru, Koncertu v B-duru, za tri oboe, tri violine in basso continuo<\/em>, TWV 44:43, je bila zasedba ansambla manj\u0161a (zasedbo continua so sestavljali \u010dembalo, violon\u010delo, kontrabas in fagot), zato so glasbeniki igrali stoje. Zaradi bolj intenzivno komornega zna\u010daja skladbe je bila poslu\u0161alska izku\u0161nja takoj prijetnej\u0161a in prijaznej\u0161a \u2013 to<\/em> je glasba, za kakr\u0161no je (oziroma naj bi bila) narejena Kozinova dvorana. Solisti\u010dna kombinacija treh solo violin in prav toliko oboj se je za posebej o\u010darljivo izkazala v drugem stavku \u2013 prav \u0161koda, da ga zaznamuje baro\u010dna kratkost. Ravno ko sem hotel zapisati, da korakov v smer \u010dim ve\u010dje baro\u010dne avtenti\u010dnosti nismo zaznali, sem opazil baro\u010dni lok v rokah kontrabasista. Za\u017eeleno in smiselno bi bilo seveda, da bi te loke uporabljala celotna godalna sekcija, a recimo, da vsak trud \u0161teje.<\/p>\n\n\n\n

Vse preve\u010d redko je na na\u0161ih tleh mogo\u010de prisluhniti \u017eivim izvedbam Bachovih Brandenbur\u0161kih koncertov, zato me je filharmoni\u010dna prilo\u017enost za to toliko bolj razveselila. Tokrat je zazvenel gotovo najbolj znan, Brandenbur\u0161ki koncert \u0161t. 3 v G-duru<\/em>, BWV 1048 \u2013 in to v zelo hitrem tempu, vsaj prvi stavek! A kaj, ko je bil to gotovo razlog, da kljub trudu glasbenikov, sploh godalcev, hitre \u0161estnajsti\u0161ke pasa\u017ee niso bile odigrane in izigrane optimalno precizno in iz\u010di\u0161\u010deno (posebej se je to poznalo violon\u010delom in kontrabasu).<\/p>\n\n\n\n

V drugem delu koncerta je bila prav prijetna \u017ee izvedba Bachove Sinfonie iz kantate Pod no\u010d tistega dne<\/em>, BWV 42, pravi u\u017eitek pa Orkestrska suita \u0161t. 4 v D-duru<\/em>, BWV 1069 istega skladatelja. Tu so se namre\u010d sre\u010dali in prepletli vsi klju\u010dni faktorji muziciranja, ki je poslu\u0161alcu v veselje in u\u017eitek: dirigentovo vodenje, vzdr\u017ena akustika, navdihnjena in galantna igra orkestra, prijeten tutti zvok (z bolj in posledi\u010dno ravno prav zadr\u017eanimi trobentami) ter nenazadnje seveda Bachova genialna kompozicija. Po tak\u0161nem \u00bbbaro\u010dno plesno-suitnem\u00ab zaklju\u010dku koncerta so mi malo za \u0161alo, malo zares \u00bbzmanjkali\u00ab samo \u0161e Rebelovi Les caract\u00e8res de la danse (ki smo jih pred leti na Filharmoni\u010dnem festivalu baro\u010dne glasbe<\/em> tudi \u017ee lahko sli\u0161ali), ki pa sem si jih nebodigalen zavrtel \u017ee med potjo s koncerta proti domu. No, pa tudi Goebel je imel za avditorij \u0161e eno presene\u010denje: kot dodatek, kakr\u0161nemu na koncertih SF \u0161e nismo bili pri\u010da, je z orkestrom ponovil uvodno Bachovo kora\u010dnico, med katero pa smo \u00bbmorali\u00ab poslu\u0161alci strumno zapustiti dvorano! Pravo nasprotje Haydnove Simfonije slovesa, torej \u2013 med njo namre\u010d oder polagoma zapustijo glasbeniki.<\/p>\n\n\n\n

*****<\/p>\n\n\n\n

Drugi koncert<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Teden dni pozneje je sledil \u0161e drugi koncert festivala, prikladno naslovljen Bachovi sinovi<\/em>. Pri\u010dujo\u010di koncertni ve\u010der je namre\u010d ponudil (\u0161e eno) redko in \u017ee zato dragoceno prilo\u017enost prisluhniti glasbi izpod peres \u0161tirih \u00bbfantov\u00ab slavnega o\u010deta Johanna Sebastiana: Wilhelma Friedmanna, Carla Philippa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha in Johanna Christiana Bacha. V dvorani je bilo tokrat zasedenih kar nekaj stolov manj, je bila pa zato zasedba orkestra toliko ve\u010dja \u2013 kar pa je bilo \u017ee po kratkem pogledu v koncertni list tudi pri\u010dakovati, saj je bilo na sporedu tudi nekaj \u00bbpravih\u00ab simfonij, te pa seveda terjajo ve\u010dji izvajalski korpus. Dirigent Reinhard Goebel<\/em> je tudi tokrat prispeval spremno besedo, natisnjeno v koncertnem listu; tokratna je bila s strokovnega oziroma glasbenoteoretskega vidika preprostej\u0161a in kot tak\u0161na primerna tudi za branje in razumevanje slehernika.<\/p>\n\n\n\n

\u017de glasba prvega od sinov, Wilhelma Friedemanna<\/em>, je dala vedeti, da je mo\u017e upravi\u010deno nosil o\u010detov priimek. Njegova Simfonija v D-duru<\/em>, Fk 64 je gotovo zazvenela najbolj (pozno)baro\u010dno med vsemi predstavljenimi deli. Gre za nadvse prijetno in poslu\u0161ljivo skladbo s \u0161e posebej privla\u010dnim po\u010dasnim stavkom z med-\/soigro dveh flavt (Matej Grahek in Patricija Mihela\u010d Korica), ki se je nadaljevala tudi v uvodnem adagiu naslednje skladbe, Adagia in Fuge v d-molu<\/em>, Fk 65. Fuga je v skladu z dirigentovim \u017ee omenjenim pristopom in osebnostjo (s)tekla hitro in odlo\u010dno, \u010detudi bi se ji mestoma prileglo nekaj ve\u010d umirjenosti in bachovske elegance.<\/p>\n\n\n\n

Wilhelmov \u0161tiri leta mlaj\u0161i brat Carl Philipp Emanuel<\/em> je dandanes \u017ee bistveno bolje znano in pogosteje izvajano ali vsaj snemano skladateljsko ime. Prav zanimivo so bile prav vse njegove izbrane skladbe komponirane v D-duru, tudi sklepna Simfonija \u0161t. 1<\/em>, Wq 183\/1 (ki pa, pozor, ni ena oziroma prva od skladateljevih nemara najbolje poznanih t. i. \u00bbhambur\u0161kih\u00ab simfonij). No, tehtno razlago tonalitete najdemo v koncertnem listu (Goebel): \u00bbKaj pa je simfonija? Skladba za orkester brez solistov, napisana za veli\u010dasten u\u010dinek \u2013 zatorej pogosto v D-duru z rohne\u010dimi prelomi akordov v violinah \u2026 [etc.]\u00ab<\/em> Zares zanimivo, kako so skozi glasbeno zgodovino posameznim tonalitetam pripisovali te ali one lastnosti; vlogo D-dura sta \u017ee v klasicizmu in seveda pozneje v romantiki prevzela predvsem Es- in B-dur. Sicer je uvodni \u00bbkvintet\u00ab petih skladb nemudoma pokazal, da je bil tudi Carl Philipp Emanuel \u0161e kako dostojen skladateljski dedi\u010d svojega o\u010deta, v 1. simfoniji pa je bilo \u2013 predvsem v kontrastu s prej sli\u0161animi deli starej\u0161ega brata \u2013 manj v fragmentiranem prvem, bolj pa v tretjem stavku, mogo\u010de sli\u0161ati prav povedno razliko v skladateljevi realizaciji polnej\u0161e, \u010deprav tedaj \u0161e razvijajo\u010de se simfoni\u010dne forme, tudi \u010de je ta konkretna simfonija brez partov za trobente in timpane, kaj \u0161ele za kak\u0161no pozavno.<\/p>\n\n\n\n

Johann Christoph Friedrich Bach<\/em>, \u017ee polnokrvni klasicist, se je s simfonijo v primerjavi s starej\u0161ima bratoma \u017ee sre\u010dal dovolj pozno, da je obliko z dodanim menuetom raz\u0161iril na \u0161tiri stavke. Nekaterih pihal, trobil in timpanov sicer tudi v Simfoniji v B-duru<\/em>, C 28 ni, v zasedbi pa \u0161e vedno vztraja part za baro\u010dno-continuovski \u010dembalo. Razvoj forme, ki se je v 18. stoletju potem odvijal zelo hitro, je pri Johannu Christophu Friedrichu Bachu jasen \u017ee tudi iz dol\u017eine posameznih stavkov in iz melodi\u010dno-harmoni\u010dne gostote orkestracije partov posameznih sekcij orkestra in njihovega prepletanja.<\/p>\n\n\n\n

Bachov najmlaj\u0161i \u00bbskladateljski\u00ab sin Johann Christian<\/em> je bil od najstarej\u0161ega Wilhelma mlaj\u0161i kar 25 let. Ob njegovi Uverturo in suito<\/em> iz opere Amadis Galski smo prisluhnili najbolj polni in \u0161tevil\u010dni zasedbi klasicisti\u010dnega simfoni\u010dnega orkestra, da so lahko vsaj v duhu posamezni odseki zazveneli \u017ee prav beethovnovsko. Ob tehtni izvedbi operne glasbe, ki je poskrbela za prijetno razigran zaklju\u010dek koncerta, lahko na tem mestu Slovenski filharmoniji izre\u010demo zahvalo in pohvalo, da nam je omogo\u010dila dejansko precej edinstveno (in kronolo\u0161ko urejeno!) prilo\u017enost pregleda in preseka skladateljske ustvarjalnosti \u0161tirih Bachovih sinov. Pri\u010dujo\u010di koncert je namre\u010d uspe\u0161no predstavil res zanimivo glasbeno popotovanje skozi glasbenoslogovni prehod iz poznega baroka v klasicizem, ki so ga v 18. stoletju sooblikovali tudi \u0161tirje bratje Bach \u2013 pa \u010deprav pogosto neupravi\u010deno ostajajo v senci svojega slavnega o\u010deta in \u010detudi je, to je pa\u010d dejstvo, Johann Sebastian tisti, ki ga bo svet ve\u010dno poznal in \u010dastil kot glasbeni steber in genija baro\u010dne glasbe.<\/p>\n\n\n\n

In \u0161e dva utrinka: Goebel nas je z dodatkom, ponovljenim menuetom, tudi tokrat \u00bbnagnal\u00ab iz dvorane, mol<\/strong> pa je na koncertu ostal zgolj pojem iz glasbene teorije; poslu\u0161ali smo bili namre\u010d izklju\u010dno durovsko glasbo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na Filharmoni\u010dnem festivalu baro\u010dne glasbe 1 in 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":29343,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-29342","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29342","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29342"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29342\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29346,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29342\/revisions\/29346"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29343"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29342"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29342"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29342"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}