{"id":29369,"date":"2025-02-06T10:09:21","date_gmt":"2025-02-06T09:09:21","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29369"},"modified":"2025-02-06T10:09:21","modified_gmt":"2025-02-06T09:09:21","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-19","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29369","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n

na Mozartini 2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kozinova dvorana Slovenske filharmonije v Ljubljani, 2. februar 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em> v veliki dvorani Slovenske filharmonije \u017ee dolga leta prireja Mozartine<\/a><\/em>, nedeljske dopoldansko-matinejske koncerte, ki se tematsko, kot pri\u010da ime, naslanjajo na klasicisti\u010dno tematiko in tradicijo Mozartove in njej podobne glasbe. Tokratni koncert je bil tako po zasnovi kot sporedu zelo podoben nedavno prirejenemu in recenziranemu drugemu koncertu Filharmoni\u010dnega festivala baro\u010dne glasbe<\/a>, saj smo tudi ob tej prilo\u017enosti poslu\u0161ali glasbo Johanna Sebastiana Bacha<\/em> in (predvsem) enega njegovih sinov, Carla Philippa Emmanuela<\/em>. Od tod tudi naslov koncerta: O\u010de in sin. <\/em>Mozartine so \u017ee tradicionalno priljubljene in dobro obiskane; ob polni dvorani je bilo tako tudi tokrat.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Uvodni Bachov (o\u010de) Brandenbur\u0161ki koncert \u0161t. 5 v D-duru<\/em>, BWV 1050 je zazvenel lepo, elegantno, komorno. Dinami\u010dne undulacije so bile dobro premi\u0161ljene in primerno realizirane, gostujo\u010di \u010dembalist Toma\u017e Sev\u0161ek<\/em> pa je imel tu precej pomembnej\u0161o, bolj solisti\u010dno in v kadenci prvega stavka \u017ee virtuozno vlogo (v nasprotju z obi\u010dajno vlogo \u010dembala kot \u00bbzgolj\u00ab in\u0161trumenta spremljevalne continuo skupine). V Adagiu smo sli\u0161ali graciozno soigro violine (koncertna mojstrice Jerice Kozole<\/em>), flavte (Irene Kav\u010di\u010d<\/em>) in \u010dembala, v zadnjem stavku pa teko\u010do izpeljavo fugatne motivike.<\/p>\n\n\n\n

V Bachovem (sin) Koncertu za violon\u010delo in orkester v A-duru<\/em>, Wq 172 je solist, violon\u010delist iz vrst orkestra Gregor Fele<\/em>, ki mu je sicer pripadlo tudi vodstvo koncerta, prikazal zavidljivo in suvereno obvladovanje in\u0161trumenta, skladbo pa je bilo \u0161e posebej zanimivo spremljati zaradi redke prilo\u017enosti \u017eive izvedbe enega zgodnej\u0161ih \u2013 \u010de \u017ee ne koncertov, pa sta vsaj samostojne koncertantne skladbe za violon\u010delo pisala \u017ee denimo Tartini in Vivaldi \u2013 koncertov za to elegantno, \u017eametno zvene\u010de godalo. Najbolj neposredne vezi z o\u010detovo glasbo je Carl Philipp Emmanuel tu zapisal v sklepni Allegro assai<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

In za konec \u0161e Bachova (\u0161e enkrat o\u010de) Suita za orkester \u0161t. 3 v D-duru<\/em>, BWV 1068. S konkretnim pove\u010danjem zasedbe je zvok seveda nemudoma postal bogatej\u0161i in polnej\u0161i; nenazadnje so se pridru\u017eili tudi timpani (sre\u010da in balzam za u\u0161esa, da si je Andra\u017e Poljanec <\/em>od SF lahko izposodil Schnellarjeva timpana). Dinami\u010dno dogajanje je na sre\u010do skozi posamezne stavke osta(ja)lo prijetno in homogeno. Glede na o\u0161tevil\u010denost suite je bil tu tudi znameniti Air, ki je v 19. stoletju dobil nadimek \u00bbna G-struni\u00ab. Tedaj je namre\u010d nem\u0161ki violinist August Wilhelmj napravil aran\u017ema skladbe, ki jo je iz D-dura transponiral v C-dur in tako lahko celotno melodijo Aira odigral na najni\u017ejo, G-struno violine. Ime se je obdr\u017ealo do dana\u0161njih dni, je pa vsekakor pravilno, da ga koncertni list tokrat ni navedel. Ko so se stavki suite vrstili in se je skladba bli\u017eala koncu, so se trobente pogosto bli\u017eale meji dinami\u010dno \u0161e znosnega, a se je v kombinaciji s timpani ra\u010dunica vsakokrat ravno iz\u0161la. Spodobna izvedba je tako sklenila prijeten nedeljsko-dopoldanski koncert.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na Mozartini 2<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":29370,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-29369","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29369","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29369"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29369\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29372,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29369\/revisions\/29372"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29370"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29369"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29369"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29369"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}