{"id":29571,"date":"2025-03-06T09:26:21","date_gmt":"2025-03-06T08:26:21","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29571"},"modified":"2025-03-06T09:26:21","modified_gmt":"2025-03-06T08:26:21","slug":"razsirjamo-obzorja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29571","title":{"rendered":"Raz\u0161irjamo obzorja"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

RAZ\u0160IRAJM(O) OBZORJA. <\/strong>Zakaj tak naslov prvega prispevka? Ker sem ravno jaz \u00bbo\u010de\u00ab te oddaje<\/a> na Radiu \u0160tudent<\/a>, ki sem jo zasnoval pred (kdo bi si mislil, da je \u017ee toliko) pol stoletja. Odgovor, zakaj je v \u010dasu hitrih sprememb in nenehnih menjav, \u0161e vedno na rednem programu, se skriva v konceptu, na katerem je zgrajena. To je oddaja z drugim najdalj\u0161im sta\u017eem predvajanja, ki je \u0161tartala takoreko\u010d so\u010dasno (en teden kasneje) kot Tolpa bumov<\/a>, jeseni 1977. Pravzaprav sta se na nek na\u010din dopolnjevali; ker je Tolpa\u00a0predstavljala novo produkcijo \u2013 \u00bbsve\u017ee \u017eemljice\u00ab, je bilo nekje treba zagotoviti prostor tudi izvajalcem in\/ali plo\u0161\u010dam, ki niso sodili v to oddajo. Neznani izvajalci in spregledane plo\u0161\u010de so tako dobile prilo\u017enost, da se jih nekje predstavi (\u0161ir\u0161i \u2013 ali mlaj\u0161i publiki). Raziskovanje in odkrivanje novih in druga\u010dnih izvajalcev in muzike, ki se mi je zdela dobra in tega vredna, me je od nekdaj vznemirjalo ter spodbujalo mojo radoznalost in vedo\u017eeljnost, hkrati pa zadostilo \u017eelji, da kaj takega tudi delim \u0161e s kom, ki ga zanimajo jazz, blues ali kaj drugega.<\/p>\n\n\n\n

Na\u010deloma zelo nasprotujem vsakr\u0161nemu etiketiranju, ker je praviloma namenjeno predal\u010dkanju in s tem zapiranju v neke okvire, ter je namenjeno tr\u017eenjskim prijemom, da se kupca blaga usmeri k pravi polici v veleblagovnici. \u010ceprav je tudi muzika tr\u017eno blago, je sam ne \u017eelim obravnavati izven okvira umetni\u0161kega ustvarjanja. Tega pa po definiciji poganjajo povsem drugi motivi od tistih, ki so v funkciji kapitala, njegovega plemenitenja, ponudbe in povpra\u0161evanja ter predvsem prodaje, kar v kon\u010dni posledici pripelje do komercializacije umetnosti. Na tem polju pa spodrsne tudi najve\u010djim umetnikom, ki se ujamejo na limanice popularnosti in v\u0161e\u010dnosti. Ko podredi\u0161 vsebino formi, proda\u0161 du\u0161o razumu ali hudi\u010du (kapitalu), postane\u0161 ujetnik mode, trendov, producentov.<\/p>\n\n\n\n

Naslov oziroma poimenovanje ima lahko svoj smisel, pomen, ker opredeljuje vsebino neke knjige, radijske oddaje, revije. RAZ\u0160IRJAMO OBZORJA<\/a> zato ni neka puhlica, ki bi jo uporabil za naslov – oddaja pa\u010d mora imeti nek naslov. Pred pol stoletja ta besedna zveza tudi ni bila nekaj pogosto uporabljenega, \u010deprav jo danes tako radi uporabljajo vsi po vrsti za najrazli\u010dnej\u0161e stvari. Na nek na\u010din jo \u0161tejem za izvirno mojo. V entuziasti\u010dnih \u010dasih moje mladosti, ko nam \u017eivljenja \u017ee od mladih nog naprej \u0161e niso krojile zakonitosti kapitala in razni egoisti\u010dni vzgibi, seveda ni nikomur padlo na pamet, da bi poskrbel za t. i. copy right<\/em> oziroma avtorsko za\u0161\u010dito svojega dela.<\/p>\n\n\n\n

NOVA MUSKA<\/strong> je lahko marsikaj, odvisno od izhodi\u0161\u010dne to\u010dke oziroma optike gledanja in razmi\u0161ljanja. Lahko jo razumemo tudi v kontekstu raz\u0161irjanja obzorij, ko se seznanimo z ne\u010dim, \u010desar \u0161e nismo sli\u0161ali \u2013 kar pa ni nujno novo v smislu, da je bilo ustvarjeno tukaj in zdaj. Je lahko nova muska za nas, ker za to \u0161e nismo vedeli, \u010deprav je \u017ee bila ustvarjena v preteklosti, a je \u0161la iz takega ali druga\u010dnega razloga mimo nas. Nova muska je zato lahko \u017ee stara muska, a tudi povsem sve\u017ea muska jutri ne bo ve\u010d nova muska, temve\u010d stara muska. Vsaka muska je bila neko\u010d nova muska in vsaka nova muska bo neko\u010d pretekla \u2013 stara muska. Ampak, nova ali stara, to so zgolj nepotrebne opisne etikete, ki jih lepimo na razdelke, kjer domuje glasba. In ta je, kot je dejal Duke Ellington, le \u00bbDOBRA ali SLABA\u00ab<\/em>. Glasba je dobra, ali pa ni. In glasba je nekaj, \u010desar nima smisla ne predal\u010dkati, ne opisovati. Ennio Moriccone je dejal : \u00bbGlasbe ne more\u0161 opisati, glasbo je treba sli\u0161ati.\u00ab<\/em> Nadalje: nekateri najve\u010dji jazz glasbeniki so zavra\u010dali uporabo termina jazz, ker je omejujo\u010d. Ne glede na to, da je jazz po definiciji najbolj odprta glasbena zvrst, ki ji je imanentna improvizacija in zato dovoljuje glasbeniku ustvarjalno svobodo in kreativnost v najve\u010dji mo\u017eni meri, predstavlja taka opredelitev svojsko utesnitev in omejitev. Zato \u2013 samo muska, kot glasba, ki potrebuje svoj medij, tudi tiskan kot revija ali v spletni izdaji kot je Nova Muska, v kateri bom, kot neko\u010d na Radiu \u0160tudent, spet raz\u0161irjal obzorja. Mnogi izvajalci in\/ali njihova dela bodo povsem novo odkritje tudi za koga, ki se smatra za dobrega poznavalca.<\/p>\n\n\n\n

Sam se sistemati\u010dno u\u010dim in spoznavam glasbo \u017ee dobrega pol stoletja, a vedno znova ugotavljam, da je \u0161e toliko nove vznemirljive muzike, ki je vredna moje pozornosti. Glasba je tudi odli\u010dno izhodi\u0161\u010de za premi\u0161ljevanje, zato se je bom lotil na tak na\u010din. Bral\u010dev prispevek k bogatitvi njegovega znanja pa naj bo, da bo vlo\u017eil nekaj \u010dasa in truda, da bo na ra\u010dunalniku pobrskal za dodatne informacije na spletnih straneh Wikipedie<\/a>, Discogsa<\/a>, All Music Guidea<\/a> idr. ter poiskal zvo\u010dne in video posnetke na YouTubu<\/a> in Spotifyju<\/a>. Danes je vse to z malo truda zelo lahko dostopno, a pomembna je osnovna informacija, da ve\u0161, kaj in zakaj sploh iskati.<\/p>\n\n\n\n

ORMO\u017d<\/strong> \u2013 moj rojstni kraj je z jazzom in bluesom, \u010deprav je to povsem neznano in neupravi\u010deno spregledana podrobnost, povezan mnogo bolj, kot bi lahko pri\u010dakovali. Sam ne sodim med tiste, ki menijo, da se je svet za\u010del z njimi, ali med (t)iste, ki si domi\u0161ljajo, da se bo z njimi svet tudi kon\u010dal, kaj \u0161ele med tiste, ki bi druge zamol\u010dali, da bi povzdigovali samega sebe. Iz Ormo\u017ea izvira kar pet avtorjev, ki so v Sloveniji pustili pomemben pe\u010dat na kulturni sferi s svojim delom na podro\u010dju (tudi\/ali predvsem) glasbe bodisi kot glasbeniki, publicisti ali raziskovalci in poznavalci glasbe. Vsak od njih je bil na svojem podro\u010dju svojevrsten pionir, zato je vrstni red navedenih slu\u010dajen in mu ne ka\u017ee pripisovati nikakr\u0161nega drugega pomena kot to, da je z nekom pa\u010d treba za\u010deti.<\/p>\n\n\n\n

Prvi izpostavljeni posameznik je bil z na\u0161im mestom povezan le posredno in sicer preko prednika. Avtor prve slovenske knjige o jazzu je bil publicist Peter Amalietti<\/strong>, \u010digar o\u010de, arhitekt in ilustrator Marjan Amalieti<\/em> je bil rojen leta 1923 v Ormo\u017eu furlanskim star\u0161em, ki so se k nam zatekli pred fa\u0161isti\u010dnim terorjem. Amaliettijevi so \u017eiveli v Ormo\u017eu do druge svetovne vojne, nato jih je doletela usoda izgnanstva. Njegov sin Peter je bil rojen leta 1955 v Ljubljani. Zgodba o jazzu<\/strong><\/a> je iz\u0161la leta 1986 pri Dr\u017eavni zalo\u017ebi Slovenije in je delo, na katerega smo lahko upravi\u010deno ponosni. Njegov avtor  Peter Amalietti se je izkazal kot velik poznavalec jazza in erudit, ki nam je zapustil v svoji dedi\u0161\u010dini delo, ki se lahko primerja z najbolj\u0161imi s tega podro\u010dja in do danes \u0161e ni prese\u017eeno.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161 najbolj\u0161i in mednarodno cenjeni jazzovski saksofonist Tone Jan\u0161a<\/strong> je bil rojen 5. maja1943 v Ormo\u017eu, osem let pred mano. Tone \u017eivi danes v Kranju. O njem ve\u010d na drugem mestu.<\/p>\n\n\n\n

Moje ime in priimek Vladimir Trop<\/strong> je navedeno pod 670 avtorskimi prispevki o jazzu, bluesu in etno glasbi, ki sem jih od 1970 do 1991 ustvaril na Radiu \u0160tudent in Radiu Slovenija. Kot prvi v Sloveniji sem javnosti sistemati\u010dno in obse\u017eno z ve\u010d ciklusi oddaj predstavil blues v vseh njegovih pojavnih oblikah in tako dal zagon k popularizaciji te muzike, ki sem jo \u0161e posebej predano raziskoval. Kot \u010dlan glasbene in kulturne redakcije na Radiu \u0160tudent sem prou\u010deval sti\u010dne to\u010dke in sintezo med poezijo in glasbo in v treh letih ustvaril \u0161tevilne odmevne oddaje, ki so \u010dastile ti dve obliki umetni\u0161kega ustvarjanja. Kot velik ljubitelj jazza pa sem se posvetil predvsem raziskovanju vpliva drugih glasbenih kultur na jazz. S ponosom lahko re\u010dem, da sem edini Ormo\u017ean, ki je kadarkoli delal na Radiu \u0160tudent, in tudi prvi Ormo\u017ean, ki je kot radijec\u00a0imel samostojne oddaje na na\u0161em osrednjem radiu.<\/p>\n\n\n\n

Do sem torej tako \u2013 publicist, glasbenik, radijec: prva knjiga o jazzu v Sloveniji, najbolj\u0161i slovenski saksofonist ter prva sistemati\u010dna predstavitev blues glasbe in vplivov drugih glasbenih kultur na jazz na slovenskih radijskih valovih.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dasu mojega otro\u0161tva v Ormo\u017eu se je leta 1961 rodil in tam tudi do leta 1975 \u017eivel glasbenik, pozavnist in dolgoletni dirigent Big banda RTV Slovenija Lojze Kranj\u010dan<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Marsikak glasbeni dogodek in glasbenik ter pesnik pa je ostal za vedno dokumentiran na fotografijah,  saj je leta 1947 rojeni Tone Stojko<\/strong> prav tako na\u0161 rojak, ki je na bli\u017enjem Humu pre\u017eivel prvih deset let svojega \u017eivljenja.  <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam – 1 <\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":29572,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-29571","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29571","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29571"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29571\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29580,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29571\/revisions\/29580"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29572"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29571"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29571"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29571"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}