{"id":29773,"date":"2025-03-28T02:27:00","date_gmt":"2025-03-28T01:27:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29773"},"modified":"2025-03-26T23:28:35","modified_gmt":"2025-03-26T22:28:35","slug":"nemski-simfonicni-orkester-iz-berlina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29773","title":{"rendered":"Nem\u0161ki simfoni\u010dni orkester iz Berlina"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 9. marec 2025<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Lea Hopp<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Predzadnji koncert Zlatega abonmaja v sezoni 2024\/25 je zaznamoval obisk Nem\u0161kega simfoni\u010dnega orkestra iz Berlina<\/em> (Deutsches Symphonie-Orchester Berlin<\/a>); tako smo imeli v Ljubljani zadnja leta ob Berlinskih filharmonikih in simfonikih prilo\u017enost \u017ee poslu\u0161ati ve\u010d zanimivih in kakovostnih berlinskih simfoni\u010dnih orkestrov. Zlati abonma \u0161e vedno velja za nekak\u0161en statusni simbol, zato smo lahko na koncertih pri\u010da me\u0161anici znanih obrazov, vonjav dragih parfumov, presti\u017enih znamk obla\u010dil in podobno, povsem drugo vpra\u0161anje pa je, koliko lastniki vsega na\u0161tetega zares investirajo v ponotranjenje in percepcijo odigranega\/sli\u0161anega. No, to seveda ni predmet pri\u010dujo\u010dega zapisa, je pa vsekakor misel, ki se je podpisanemu med obiski “zlatih” koncertov utrnila \u017ee ve\u010dkrat.<\/p>\n\n\n\n

Uvodna skladb(ic)a, “mini simfoni\u010dna pesnitev” Nekega pomladnega jutra<\/em> francoske skladateljice Lili Bolulanger<\/em>, katere dela imamo na odru Gallusove dvorane le redko prilo\u017enost sli\u0161ati, je \u017ee razkrila in demonstrirala visoko stopnjo kulture zvoka, medsebojnega poslu\u0161anja in prilagodljivosti nem\u0161kega orkestra. Preciznosti in pozornosti tu res ni manjkalo, tudi po zaslugi dirigenta Davida Robertsona<\/em>, ki se kot “skladatelj, mislec in ameri\u0161ki glasbeni vizionar” (tako koncertni list) gotovo dobro zaveda, da prva skladba pa\u010d zapusti prvi vtis \u2013 in tega je pozneje, ravno tako kot v med\u010dlove\u0161kih odnosih, te\u017eko popraviti.<\/p>\n\n\n\n

Sledila je za marsikoga osrednja, gotovo pa najbolj zvezdni\u0161ka to\u010dka ve\u010dera: solisti\u010dni nastop slavnega Gila Shahama<\/em>, ki je po konsenzu svetovne glasbene (tako strokovne kot lai\u010dne) javnosti brez dvoma en najve\u010djih violinskih virtuozov na\u0161ega \u010dasa. Morda je bil kdo kar malo razo\u010daran, da je na odru Gallusove dvorane nastopil ravno z enim bolj “\u0161lagerskih” violinskih koncertov \u2013 Koncertu za violino in orkester v D-duru<\/em>, op. 35, avstrijsko-ameri\u0161kega glasbenega wunderkinda Ericha Wolfganga Korngolda<\/em>, ki je pozneje oziroma v \u010dasu svoje kariere podobno kot sodobnik Max Steiner zaslovel (zaslu\u017eeno!) s partiturami filmske glasbe za \u0161tevilne \u0161e \u010drno-bele celuloidne mojstrovine, kot na primer Prigode Robina Hooda (1938) in Morski kragulj<\/a> (1940), ne pozabimo pa tudi, da je prispeval aran\u017emaje in izvirne kompozicije za Magi\u010dni ogenj<\/a>, filmsko biografijo Richarda Wagnerja. Violinski koncert je tako napisal \u0161ele v zadnjem desetletju \u017eivljenja, vanj pa vklju\u010dil tudi lastne t\u00e9me iz petih filmov (od tod ob\u010dasen nadimek “hollywoodskega koncerta”). Gre za enega redkih koncertov, pri katerih solist vstopi skupaj z orkestrom, torej takoj v prvem taktu skladbe. Shaham, ki sem ga nazadnje poslu\u0161al v New Yorku pred skoraj 15 leti, ostaja izjemen mojster violinskega loka. Plemenitej\u0161i in polnej\u0161i ton violine tudi v najvi\u0161jih legah si je te\u017eko predstavljati in \u0161e te\u017eje \u017eeleti. Korngoldov koncert s sicer zelo zahtevnim solisti\u010dnim partom je odigral brezhibno, zanimivo pa ve\u010dino \u010dasa obrnjen proti dirigentu in ne v avditorij. Zdelo se je celo, da \u017eeli biti Robertsonu med igranjem fizi\u010dno \u010dim bli\u017eje. Na njegovo izvajanje to seveda nikakor ni vplivalo; tak\u0161nega violinista v Ljubljani nismo sli\u0161ali \u017ee zelo dolgo, saj je na trenutke z umetni\u0161ko-interpretativnim vtisom prekosil tudi ravno tako izvrstnega Daishina Kashimota, sicer koncertnega mojstra Berlinskih filharmonikov, ki smo ga lahko v abonmaju Slovenske filharmonije poslu\u0161ali februarja<\/a>. Shaham je ekstati\u010dno aplavdirajo\u010di dvorani naklonil dva dodatka: “koronavirusni” Isolation Rag<\/em><\/a> in naposled \u0161e enega od Bachovih Rondojev<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Drugi del koncerta je zaznamovala izvedba \u0161e ene skladbe z opusno \u0161tevilko 35: znamenite \u0160eherezade, simfoni\u010dne suite<\/em>, op. 35. Avtor te zelo priljubljene \u0161tiristav\u010dne simfoni\u010dne mojstrovine, Nikolaj Rimski-Korsakov<\/em>, je bil v 19. stoletju zagotovo najve\u010dji mojster orkestracije, ostaja pa tudi en najve\u010djih orkestracijskih genijev nasploh. Ravno \u0160eherezada to dejstvo potrjuje najbolj slikovito \u2013 iz takta v takt, iz minute v minuto in iz stavka v stavek lahko “z u\u0161esi kar vidimo” pozibavanje Sinbadove ladje prek morskih valov, zlove\u0161\u010do krutost sultana \u0160ahriarja, idili\u010dno ljubezen med mladima princeso in princem ter naposled slavje v Bagdadu in mogo\u010dni udarec na gong, s katerim v brodolomu dramati\u010dno potone Sinbadova ladja. Vse omenjeno je ve\u010dinoma zapisano tudi v naslove omenjenih \u0161tirih stavkov, ki so se ohranili, \u010detudi skladatelj tega ni \u017eelel \u2013 tematika in njena orkestrska izvedba sta enostavno preve\u010d slikoviti, da bi se ne ohranili.<\/p>\n\n\n\n

In kako je \u0160eherezada zazvenela iz glasbil berlinskega orkestra? Povsem prvi trobilni akord ni bil povsem skupaj, cel prvi stavek pa je bil, \u010deprav impresiven, dinami\u010dno precej obremenjen; niti kan\u010dka \u0161kode ne bi bilo storjene, \u010de bi dirigent glasbenikom zapovedal igranje od predpisane dinamike v partih reducirano vsaj za eno dinami\u010dno stopnjo (torej denimo forte namesto fortissimo). Nasprotno je bila v drugem stavku godalna pizzicato spremljava pihalnih solov (klarinet in fagot) dejansko pretiha. \u010cetrtemu stavku je kljub vsemu trudu izvajalcev nekaj zmanjkalo, dirigentsko-tolkalska naveza je padla tudi na izpitu izpostavitve omenjenega udarca na gong (ki mu je skladatelj spretno, \u010de \u017ee ne kar malo pretkano predpisal zgolj dinamiko enojnega forte); bil je namre\u010d nesli\u0161en \u2013 pa tako pomemben je in edina nota, ki jo mora gong odigrati v vseh 45 minutah, kolikor traja povpre\u010dna izvedba skladbe!<\/p>\n\n\n\n

In na koncu, a nikakor najmanj pomembno, \u0161e prito\u017eba: resni\u010dno ne razumem, zakaj je v koncertni list (o\u010ditno?) tako te\u017eko zapisati ime koncertne mojstrice ali mojstra; sploh ko je na sporedu \u0160eherezada, v kateri ima prva violina orkestra tako pomembno \u2013 solisti\u010dno vlogo. Kdor si je tega podatka \u017eelel, je moral tako sam ugotoviti, da smo poslu\u0161ali v Rusiji rojeno Marino Grauman<\/em>, prvo koncertno mojstrico pri\u010dujo\u010dega orkestra, ki je bila sicer pred leti tudi \u0161tipendistka Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov. V Ljubljani je igrala pohvalno, liri\u010dno, ekspresivno; semtertja bi si lahko “upala ve\u010d”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v Zlatem abonmaju 5<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":29775,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-29773","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29773","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29773"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29773\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29777,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29773\/revisions\/29777"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29775"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29773"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29773"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29773"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}