{"id":29783,"date":"2025-04-02T10:49:00","date_gmt":"2025-04-02T08:49:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29783"},"modified":"2025-04-02T12:39:30","modified_gmt":"2025-04-02T10:39:30","slug":"spomini-soferdzije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29783","title":{"rendered":"Spomini \u00bb\u0161oferd\u017eije\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

S Kavasutro na turneji<\/strong> 1 \/ 2<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Kavasutra v Kragujevcu, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Eno son\u010dno sredo zjutraj sredi februarja, ravno po sne\u017eenem ponedeljku, se sredi Ljubljane ustavi VW Transporter s \u0161tirimi liki ter kupom opreme in prtljage zadaj. Naredijo prostor za volanom in \u00bbvozi, Mi\u0161ko!\u00ab<\/em> na jug, na turnejico. Plan je enostaven: \u0161tiri dni, \u0161tiri mesta, \u0161tirje koncerti, dva tiso\u010d kilometrov; Jagodina, Kru\u0161evac, Beograd in Budimpe\u0161ta – saj vem, da Budimpe\u0161ta ni na jugu, je pa za potem, za na poti nazaj. Na Petrolu pri Trebnjem pade obvezen kapu\u010dino. O snegu skorajda ni ve\u010d ne duha ne sluha, zato pa prva panika na poti: i\u0161\u010de se telefon! Uf, pri paninih je. Pol ure pred hrva\u0161ko-srbsko mejo panika \u0161tevilka dve: i\u0161\u010de se denarnica z osebno. Objavimo stavo na socialnih omre\u017ejih in na\u0161i sledilci s 60% proti 40% pravilno napovejo bli\u017enjo prihodnost \u2013 na\u0161li smo jo.<\/p>\n\n\n\n

Na meji carinikov nikjer. Hrva\u0161ko policistko prijazno povpra\u0161amo, kje potrdimo ATA karnet. Poka\u017ee \u010dez mejo proti srbski strani: \u201cTo \u0107e oni\u2026\u201d<\/em> Dobro in se premaknemo. Srbski policist je bolj radoveden: \u201cKoji band? Imate gitaristu? Ima\u0161 trzalicu banda?\u201d<\/em> Car! \u201cUf, nemam.\u201d<\/em> Zadovoljiti se je moral z nalepko benda. Zato pa carinik \u017eal ni tako razumevajo\u010d in nas za odprtje ATA karneta vrne nazaj na hrva\u0161ko carino, kjer nam razlo\u017eijo, da se je pred kratkim spremenil zakon in da bi ATA karnet morali odpreti \u017ee v Sloveniji. Vseeno prijazno pomagajo in v drugem poskusu uspe\u0161no zapustimo EU.<\/p>\n\n\n\n

1. koncert: KC Svitac, Jagodina; sreda, 19. februar 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Klub v ozki enosmerni ulici, prakti\u010dno v centru mesta, nedale\u010d stran od mestnega parka, glavne cerkve in pijace<\/em>, t. j. tr\u017enice in bol\u0161jega trga v enem. Nizke stavbe se dr\u017eijo druga druge. Iz izlo\u017ebenih oken nas pozdravlja Ronaldinho, s fasad  \u0161tirje C-ji. Bela vrata s kresni\u010dkom na \u0161ipi in napisom v cirilici \u201cSVITAC\u201d, ko jo razvozlamo, vemo, da smo na prvem cilju.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
vhod v KC Svitac, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Odpre nam \u010cedo. Skozi dolg hodnik, ki slu\u017ei kot galerija, v kateri trenutno razstavlja lokalna slikarka, mimo \u0161anka in stopni\u0161\u010da na mansardo, kjer se bohoti \u010dudovit backstage, pridemo do najve\u010djega prostora, kjer sta dva odra, en nasproti drugega, en koncertni, drugi verjetno za stand-up nastope. Koncertnega zadaj na steni krasi osvetljen Svitac, t. j. Kresni\u010dek, ki smo ga spoznali \u017ee na vhodu. Stene vseh prostorov kluba li\u010dno krasijo plakati tamkaj\u0161njih dogodkov s prepoznavno grafiko. O\u010ditno nekdo lepo skrbi za ta \u0161e kako pomemben aspekt koncertov. Koikoi, Vizelj, Svemirko, Artan Lili, med njimi tudi plakat na\u0161ega gostitelja Veljka Gligorijevi\u0107a<\/em> s spremljevalno skupino Brat Moi<\/em>.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
notranjost KC Svitac, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u010cedo pove, da je tonski mojster, in nam predstavi \u0161e \u0161ankista Ko\u010do ter Pe\u0107a, ki bo na vratih. Spoznamo Pe\u0107evega psa \u017dileta, ki se s \u0161e dvema prosto preganja po klubu. Takoj nas vzame za svoje in to izka\u017ee s pasjim podpisom na na\u0161 nahrbtnik. Glavna pa je ma\u010dka, ki se v klubu Svitac ne more imenovati druga\u010de kot Svetlana ali ljubkovalno Ceca.<\/p>\n\n\n\n

Vse obstane, ko se s treskom odprejo vrata in vstopi \u00bbljudina od \u010doveka\u00ab<\/em>. \u201cGde su nam gosti iz Slovenije? Ja sam Veljko,\u00ab<\/em> se predstavi z nasmehom skozi gosto brado. \u0160al okrog vratu, lasje so mu pobegnili nekam nazaj v dalj\u0161i \u010dop. Ko vidi mojo R\u0160 bro\u0161ko, mimogrede navr\u017ee, \u010de smo vedeli, da je Biljana \u017diki\u0107 iz Jagodine (na Radio \u0160tudent vodi oddajo Kontrola leta, doktorica medijskih \u0161tudij iz Srbskega kulturnega centra Danilo Ki\u0161, op. a.). Izvemo, da je bil Svitac prej le malo naprej po ulici v drugi hi\u0161i, ki so jo zru\u0161ili. Po letu in pol mirovanja so dobili prostor tu, kjer so zdaj. Je edini klub v mestu z alternativno ponudbo. Sem hodi nekje trideset ljudi. In kot pravi Veljko, se vsi poznajo “na objem”. Zanimiv lik, ugotovimo dru\u017eno, “svetski \u010dovek”<\/em> v dobrem pomenu besede. “Beograd je, kar se umetnosti ti\u010de, mrtvo mesto. Isto Pariz, tam sem \u017eivel dve leti. Edini \u017eivi metropoli v Evropi danes sta Berlin in Barcelona. Mogo\u010de \u0161e Skopje. Tam brbota alternativa,”<\/em> nam razlo\u017ei. Bendov v Jagodini pa ni, no Lea, ki je bila med publiko zve\u010der, s prijateljico sestavlja ravnokar enega.<\/p>\n\n\n\n

Pri Ko\u010di se pozanimam, kak\u0161ne so cene mercha<\/em> pri njih, medtem se koncert \u017ee za\u010denja. Zadnja plo\u0161\u010da, tanov iz Afrike<\/em> in tanov pank rock<\/em>, Branko s po\u010depi razgreje ravno nekje napovedanih trideset obiskovalcev. Zadnjo pesem “nategnili so me policaji”<\/em> Timi z drobcem bele la\u017ei napove kot njihovo prvo kdajkoli odigrano, ampak “sli\u0161i se pa dobro, a ne,”<\/em> zaklju\u010di.  Fantje so na prvem koncertu nekako neodlo\u010dno vijugali med napovedovanjem v sloven\u0161\u010dini in srb\u0161\u010dini, ni\u010d zato, tura<\/em> se je \u0161ele za\u010dela, mogo\u010de skrbi le dejstvo, da se kon\u010duje na Mad\u017earskem. Za bis \u0161e globalno segrejo Jagodino – letina jagod bo letos najbr\u017e obilna.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Kavasutra v KC Svitac, Jagodina; foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Po koncertu se mimo prismeje Veljko: \u201cRetko me bend koji ne znam iznenadi. Vi ste jedanaesti po redu kojem je to uspelo.\u201d<\/em> Pogleda Robija z rajfom v laseh in v smehu izstreli: \u201cBoris Leiner.\u201d<\/em> Bobnar Azre, pojasni za tiste, ki nismo takoj po\u0161tekali \u0161e ene njegove fore. Poka\u017ee neko fotografijo z interneta, mi pa v smeh. Isti Robi, samo \u0161tirideset let starej\u0161i. Po kraj\u0161em afterju, ko v klub upade \u0161e skupinica lokalnih glasbenikov, ki zdaj vsi \u017eivijo drugje, in se opravi\u010dijo, da so zaradi rojstnodnevne zabave zamudili koncert, nas Veljko odpelje v hotel na za\u010detku ulice.<\/p>\n\n\n\n

Naslednje jutro se dobimo v klubu. Nalo\u017eimo opremo. \u017dejnemu kombiju dolijemo slab liter motornega olja, dan poprej nam je namre\u010d v zadnjem delu poti, po sedemsto kilometrih avtoceste, me\u017eikal z eno lu\u010dko. Svoje nezadovoljstvo je pokazal \u0161e tako, da nekaj \u010dasa ni v\u017egal, a se je na na\u0161o sre\u010do le omeh\u010dal, ok, ogrel.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Kavasutra z Veljkom (levo) in \u010cedom (desno) na Vidikovcu nad Jagodino, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Sledi turisti\u010dni ogled mesta z Veljkom in \u010cedom. Najprej vzpon na Vidikovac, na Bud\u017eino brdo, za lep razgled na mesto z okoli 35 tiso\u010d prebivalci. S prstom poka\u017eeta glavno cerkev, ki s svojimi rumenimi zidovi lepo izstopa, klub je kot \u017ee re\u010deno tam blizu. Tik pod Vidikovcem je v zadnjih letih zrasla poslovna \u010detrt z nakupovalnimi centri, cerkev drugemu “bogu”, to je denarju, pove Veljko. Nato se spustimo do pijace<\/em>. \u010cas je za zgodnje kosilo, burek. “Ko boste tega jedli, ga v Ljubljani nekaj \u010dasa ne boste hoteli. Ne mi potem re\u010di, da vam nisem rekel,”<\/em> nas opozori Timi. Veljko nas predstavi lastniku in takoj dobimo \u010dez pult: “Za tvoje uva\u017eene goste iz Slovenije, ku\u010da \u010dasti.”<\/em> Res nisem nek svetovni ali vsaj balkanski popotnik, ampak tak\u0161nega bureka \u0161e nisem jedel. Kar topi se v ustih, brbon\u010dice kot ledene kocke v reklami za Coca Colo, nevroni pa i\u0161\u010dejo povezave za vso tisto mno\u017eico okusov. Sicer se \u0161ef malce nakrem\u017ei, ko edini naro\u010dim sirnega, nato pa, kot bi rekel Mlakar “kr tako po\u010drez”<\/em>, prinese mojim mesojedim prijateljem \u0161e pladenj \u201cspecialitetu ku\u0107e, burek sa topljenim sirom i suvim mesom.\u201d<\/em> Na koncu le \u0161e pobere skorajda \u010diste pladnje in odnese s sabo petkrat \u201cHvala!\u201d<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Kavasutra na bureku v Jagodini, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Po hrani se prile\u017ee kava in seveda \u010dik. Do mestne kavarne ni dale\u010d. Sedemo, pri\u017egemo in obdelamo protikadilski zakon in njegov neslavni propad v Srbiji pred leti. Na\u0161a gostitelja menita, da je \u0161tevilo kadilcev v zadnjem \u010dasu padlo, in \u010de bi \u0161e enkrat poskusili, bi zakon znal celo iti skozi. A imajo odlo\u010devalci \u017eal, ali bolje re\u010deno na sre\u010do ljudi, zdaj druge skrbi (o tem bomo ve\u010d izvedeli, ko se za intermezzo na poti v Kru\u0161evac ustavimo v Kragujevcu, kjer tamkaj\u0161nji Studentski kulturni centar<\/em>, kraj\u0161e SKC<\/em>, vodita na\u0161i prijateljici Ivana in Aleks). Poslovimo se od Veljka in \u010ceda: “Velika hvala! Bila je mnogo lepa energija sa vama. Nadam se da se vidimo opet. Sretan vam put, gde god i\u0161li!” <\/em>Kombi v\u017ege iz prve in nazaj na avtocesto do Kragujevca.<\/p>\n\n\n\n

V SKC nas sprejme Aleks. Ni se \u0161e spo\u010dila od MENT-a teden prej v Ljubljani, pravi in poka\u017ee na telefonu svojo pot domov. Videti je vsaj trikrat ve\u010d kilometrov kot bi bila najkraj\u0161a pot. Pridru\u017ei se nam \u0161e direktorica Ivana in dru\u017eno se odlo\u010dimo, da bomo kar zunaj na dvori\u0161\u010du za centrom. Sonce nas prijetno greje, ko postre\u017eeta kavo, \u010daj in pelinkovec. Povesta, da so bili \u0161tudenti prej\u0161nji teden tu. Pe\u0161 so pri\u0161li iz Beograda. Ljudje se prebujajo, saj dobivajo zdaj \u0161e drugo sliko tistega, kar jim \u017ee leta, \u010de ne desetletja, vse od Milo\u0161evi\u0107a naprej, slika TV. Imajo upanje, da se bo zdaj pa res nekaj spremenilo na bolje. Ne re\u010de se zaman, da \u010dlovek brez zraka lahko \u017eivi nekaj minut, brez upanja pa niti toliko ne. Skorajda se opravi\u010dujeta, da nam na tej turi nista mogli ponuditi koncerta pri njih. Aleks razlo\u017ei: \u201cMi smo \u0160tudentski kulturni center. In odlo\u010dili smo se, da v podporo \u0161tudentskim protestom v tem \u010dasu ne bomo delali koncertov. Izvajamo razno razne delavnice za samopomo\u010d, koncertov pa ta \u010das ne.\u201d<\/em> Seveda razumemo, pa kdaj drugi\u010d, in se poslovimo v njihovem zastekljenem prizidku, kjer se sicer vrstijo koncerti.<\/p>\n\n\n\n

Nazaj v kombi in na pot. Po poti pa ustvarjalno mo\u017eganske nevihte; kaj je bilo sino\u010di na koncertu, kaj bi lahko odigrali druga\u010de, kje kdo popusti, nekdo drug pa potegne, in \u0161e klepanje rim. Tiho dr\u017eim volan in vle\u010dem na u\u0161esa, kaj se dogaja pod ku\u0161trami Ajku, Timiju Antonu in Robiju. “Aha” moment je bil neizogiben, ko sem za nazaj razmi\u0161ljal o njihovih besedilih.<\/p>\n\n\n\n

2. koncert: AKC Gnezdo, Kru\u0161evac; \u010detrtek, 20. februar 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ob prihodu v Kru\u0161evac nam prvo padejo v o\u010di ogromni reflektorji nogometnega stadiona lokalnega kluba Napredak, v glavi pa seveda takoj logi\u010dno nadaljevanje \u00bbBudu\u0107nost, Radni\u010dki, Rabotni\u010dki<\/em>\u00ab – ah, \u017doambo \u017doet Workestrao!, katerega leta \u017ee?, 1994? \u0160e par ovinkov po mestu, ko na obrobju naselja pred mostom \u010dez reko do nogometnega igri\u0161\u010da zagledamo Gnezdo<\/em>. Kaj re\u010di? Najbolj\u0161a stavba za alternativni klub, kar smo jih vsi v ekspediciji do sedaj videli. Asimetri\u010dna arhitektura v kombinaciji s poslikavo deluje prav abstaktno. Potrkamo in pozdravi nas Nenad. Zasujemo ga s pohvalami na izgled kluba, on pa: \u201cPa ne znam, mi tu ne\u0161to radimo, ako neko do\u0111e, do\u0111e, ako nitko ne do\u0111e, nitko ne do\u0111e.\u201d<\/em> Potihem se spogledamo v upanju, da nocoj kdo le pride. Po ve\u010derji za goste Nenad odide in se vrne s toncem Cveletom, ki se takoj loti posla. Dober je, hiter in navdu\u0161en nad bendom Kavasutra, ki mu s svojim \u0161irokim tehni\u010dnim znanjem precej olaj\u0161ajo delo. V Gnezdu smo se po\u010dutili kar malce doma\u010de, saj je samoiniciativno to edino mesto v Kru\u0161evcu, kjer se kadi zunaj na terasi, notri pa je prepovedano. S \u0161tiridesetimi koncerti na leto sicer nimajo neke konkurence v prete\u017eno tradicionalisti\u010dnem mestu z okrog 60 tiso\u010d, povesta, \u010de ne \u0161tejemo bara v centru mesta, kjer le vrtijo alternativno glasbo. In ko koga tam vpra\u0161ajo, zakaj ne hodijo v Gnezdo na koncerte, je edini odgovor: “Daleko ste.”<\/em> Res je klub na obrobju mesta, po drugi strani pa isto odgovorita tudi Avstralec in Mehi\u010dan, ki \u017eivita le nekaj minut pe\u0161 stran od Gnezda. Pozna se tudi, pravita, da mesto nima fakultet in mladina takoj po srednji \u0161oli odide, v isti sapi poto\u017eita nad virtualnim dru\u017eenjem na eni strani in pere\u010dim problemom drog med mladimi na drugi. Razgovorita se \u0161e o sami stavbi kluba, kjer je bila prej sla\u010dilnica in uprava nogometnega kluba, ki ima igri\u0161\u010de \u010dez most, dokler se ni most poru\u0161il. Nato je za\u010dela zgradba propadati in so se vselili, jo prenovili in poslikali. Za slaba dva jurja, doda Nenad. Pogodbo z lastnikom imajo \u0161e za dve leti, potem seveda upajo na podalj\u0161anje, ampak danes ne more\u0161 biti v ni\u010d ve\u010d prepri\u010dan. Te dni pa so vsi polni pri\u010dakovanja \u0161tudentov, ki bodo pripe\u0161a\u010dili v Kru\u0161evac naslednji teden.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
AKC Gnezdo, Kru\u0161evac; foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Med pogovorom za\u010dnejo prihajati ljudje in Nenad pove, da je to Tre\u010da smena<\/em>, eden od bendov, ki ima vaje v Gnezdu. Drugi, recimo, je mladi death metal band Arson<\/em>. Za razliko od Jagodine jih je o\u010ditno tu nekaj ve\u010d. Po vaji nam zavrti \u0161e nekaj posnetkov na\u0161ih bendov, ki si \u017ee gostovali pri njih. Poslu\u0161amo mal pre mal<\/em> in Uryan<\/em>. Odli\u010dna produkcija, se enoglasno strinjamo. Nenad se hvale\u017eno nasmehne in doda: \u201cDanes bomo pa malo eksperimentirali s kamerami, saj lahko, a ne?<\/em>\u201d Ja, itak.<\/p>\n\n\n\n

V zahvalo, ker me gostijo, tako kot v vseh ostalih klubih, Nenadu podarim najnovej\u0161i tretji album \u017eeleznikarskega En\u0161talca<\/em>. Ogleda si ovitek za CD, notri pa USB klju\u010dek – tako je navdu\u0161en, da dobi ovitek \u010dastno mesto na enem od stebrov kluba, namesto lanskega pin-up koledarja.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
mal pre mal <\/em>v Gnezdu, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
En\u0161talc v Gnezdu, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Koncert odpre legendarni rock bend iz Kru\u0161evca Ukor<\/em>, ki ima svoje za\u010detke v prej\u0161njem tiso\u010dletju. Tokrat je glavni od dveh pevcev \u017eal odsoten, zato njegovo delo oddela drugi z nekaj podpore kitarista. Postava zasedbe se je skozi leta spreminjala, tako da je odigrana pesem Mrtvi ne piju aspirine<\/em>, himna benda kot jo napovejo, starej\u0161a od zdaj\u0161njega kitarista. Zadnja pesem Mali \u010dovek <\/em>lepo zaklju\u010di njihov malce kraj\u0161i nastop v maniri pravih rock te\u017ekokategornikov.<\/p>\n\n\n\n

Ukor s svojo publiko takoj po koncertu odide. Kdo bi vedel, zakaj, tako da ostane le \u0161e kak\u0161nih deset obiskovalcev. Pa\u010d \u010detrtek, pokomentira nekdo iz ekipe Gnezda. Kavasutra najbolj raz\u017eivi ob\u010dinstvo s Ta veseli dan<\/em>, po Grimsu<\/em> pa zahteva bis. Ajk, ki \u00bbbi se rad zahvalu\u00ab<\/em>, to tudi stori.<\/p>\n\n\n\n

Prespimo pri Nenadu doma, do koder imamo dvajset minut no\u010dnega sprehoda mimo omenjenega stadiona. Zjutraj hiter zajtrk, burek in jogurt itak, nato pe\u0161 nazaj do kluba, nalo\u017eimo opremo in hitro naprej, saj imajo fantje v planu obisk second-hand plo\u0161\u010darne ali obeh na Cetinjski v Beogradu.<\/p>\n\n\n\n

(se nadaljuje…)<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Pozdrav iz Gnezda, iz Kru\u0161evca; foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

S Kavasutro na turneji (1. polovica)<\/p>\n","protected":false},"author":89048,"featured_media":29785,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-29783","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29783","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89048"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29783"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29783\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29825,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29783\/revisions\/29825"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29785"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29783"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29783"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29783"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}