{"id":29814,"date":"2025-04-04T00:51:00","date_gmt":"2025-04-03T22:51:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29814"},"modified":"2025-04-12T16:41:57","modified_gmt":"2025-04-12T14:41:57","slug":"spomini-soferdzije-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29814","title":{"rendered":"Spomini \u00bb\u0161oferd\u017eije\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

S Kavasutro na turneji 2 \/ 2<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

(nadaljevanje, za prvi del klikni na https:\/\/novamuska.org\/?p=29783<\/a>)<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

3. koncert: KC \u017diva, Beograd; petek, 21. februar 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Beograd prispemo zgodaj popoldne in se namenimo naravnost do Cetinjske, a se po kraj\u0161em neuspe\u0161nem iskanju parkiri\u0161\u010da (za gara\u017ene hi\u0161e je bil na\u0161 VW Transporter s svojimi 216 cm ravno malce previsok) odlo\u010dimo, da gremo parkirat h KC \u017diva, na samo obrobje Novega Beograda, le nekaj korakov stran od Zemuna. Navigacija nas lepo pripelje \u010dez Savo pa vse do konca vrste blokov, kjer ima eden od travnatih kucljev rde\u010de poslikana vrata. Parkiramo za blokom. Zaklenemo. Bi kdo kaj jedel? Dajmo si danes malo privo\u0161\u010diti eno otmeno<\/em> restavracijo. A kaj, ko so bile vse v radiusu pol ure pe\u0161 polne, brez rezervacije pa bi se na\u010dakali najbr\u017e do ve\u010dera. Dobro, gremo nazaj v center. S trolo spet \u010dez Savo do Politike in RTS-a pa pe\u0161 do prve \u010devapd\u017einice. Lakota je \u017ee tako huda, da idejo, kako si bomo privo\u0161\u010dili nekaj otmenega<\/em>, uspe\u0161no potla\u010dimo. Pa saj hrana najbr\u017e ne more biti tako slaba in res ni bila, se je izkazalo malce kasneje. Na vratih se prika\u017ee znan obraz. \u201cMaja?\u201d<\/em> \u201cOoo, ‘lej jih!\u201d<\/em> \u201cOoo, ‘lej jo!\u201d<\/em> Z Mio sta pri\u0161li za nami. Pravi feni pridejo na koncert svojega benda tudi iz Ljubljane v Beograd.<\/p>\n\n\n\n

Okrep\u010dani gremo v \u0161oping. Eni po vinilke, drugi po \u010dike Sobranie. Kavasutra se zapodijo v Yugovinyl, kot da ne bo ve\u010d jutri. Ko po nekaj urah pridejo ven z vre\u010dkami, le s pogledom o\u0161vrknemo malce nevo\u0161\u010dljivega Elektropionirja in odkorakamo s Cetinjske. Spotjo pa \u0161e poustvarimo eno kultnej\u0161ih fotografij in jo poimenujemo \u201cCetinjska Road, The Kavasutras\u201d.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Cetinjska Road, The Kavasutras; foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

V \u017divi nas \u017ee \u010daka Marko. Skozi vrata s stilizirano \u010drko \u00bb\u017d\u00ab v travnatem kuclju vstopimo v zakloni\u0161\u010de. Dvomim, da bi se na\u0161el junak med vsem nami, ki smo bili kdajkoli v Bunkerju B-51 na Gerbi\u010devi, ki se ne bi na tem mestu vsaj malce nostalgi\u010dno razne\u017eil. Vhod skozi te\u017eka vrata z ro\u010dkami, malo naprej \u0161e ena, nizek strop, \u0161e ni\u017eji zaradi prezra\u010devalnih ja\u0161kov, mre\u017ee po stenah. Le da je \u017divin bunker ve\u010dji, lahko bi rekli modernej\u0161i. Betonska tla, kemi\u010dni WC-ji, prezra\u010devanje. Hodnik vodi proti \u0161anku, levi odcep je za koncertno dvorano, kjer najdemo Marka, ki \u017ee razvija kable. Po hitrem pozdravu in kratkem obujanju spominov z lanskega koncerta Einst\u00fcrzende Neubauten v zagreb\u0161ki Tvornici kulture ter majici Putan Club, zaradi katere sva se z Markom spoznala, sko\u010dimo po opremo v kombi. Za \u0161tarter \u0161e prej dobimo doma\u010di konjak. Dober. Pogreje, velika elektri\u010dna pe\u010d, enaka kot smo jo videli \u017ee v Gnezdu, je \u0161ele za\u010dela z ogrevanjem prostora. Dela samo do vklopa ozvo\u010denja, varovalke ne bi zdr\u017eale obojega.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Vhod v KC \u017diva (desno spodaj), foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
Vhodna vrata v KC \u017diva, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
Vhod v KC \u017diva, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
Oder v KC \u017diva, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
\u0160ank v KC \u017diva, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
Backstage v KC \u017diva, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na ve\u010derjo se umaknemo v backstage, ki je v zadnji sobici zakloni\u0161\u010da. Pridru\u017eita se nam \u0161e Damjan in Vuk iz dua \u0110eli\u0107\/Markovi\u0107<\/em>, na\u0161ih predvoza\u010dev. Starej\u0161i Vuk pozna vse v Sloveniji, od Metelkove, Menze pri koritu, do Kr\u0161kega. \u201c\u0160tudiral sem tam,<\/em>\u201d pove. Za otvoritev ve\u010dera sta kitarista pripravila impro-set in kot se je glasil napovednik, samo bog je vedel, kaj nas \u010daka, od igranja z lesenimi pal\u010dkami do elektronskih vlo\u017ekov.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
\u0110eli\u0107 \/ Markovi\u0107, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Med njunim nastopom se pojavi \u0161e Jovan, drugi obiskovalec \u201cpodirajo\u010dih se novih zgradb\u201d v Zagrebu. Ter Maja in Mia. Sale Sale je pri\u0161el \u017ee prej. Vedel sem, da bo. \u017diva pa se ni hotela napolniti. Marko pojasni, da so \u0161ele v zadnjem tednu napovedali celo mno\u017eico koncertov za ta dan; od promocije albuma Neven<\/em> do koncerta Makedoncev Vagina Corporation<\/em>. Pa \u0161e beograjski SKC se je odprl prvi\u010d po za\u010detku \u0161tudentskih protestov in to s kar 24-urnim programom. Vsak od na\u0161e ekipe sku\u0161a na svoj na\u010din prikriti svoje razo\u010daranje, a kot ka\u017ee nas je pri\u010dakovanje skurilo. Ve\u010dkrat smo si namre\u010d na poti v sredo in \u010detrtek rekli, da bo v petek v Beogradu polno.<\/p>\n\n\n\n

Koncert Kavasutre se za\u010dne. Timi je tokrat na sredini, saj ni prav veliko prostora na odru. Robi se je virtuozno posku\u0161a izogibati mikrofonu, ki visi s stropa nad bobni. \u010ceprav je set-lista ista kot dan prej, danes nekaj ne \u0161tima. Ne bi se spu\u0161\u010dal v globljo analize, ta no\u010d pa\u010d o\u010ditno ni bila na\u0161a.<\/p>\n\n\n\n

Spimo pri Marku doma. Petnajst minut pe\u0161 od \u017dive. Bend je \u017ee tretjo no\u010d miren, saj je oprema spet ostala v zaklenjenem klubu. Na to skrb nas je opozoril tudi Sa\u0161ko, ki smo ga kot turerskega znalca pobarali za kak nasvet pred odhodom na pot. In \u0161e en nasvet nam je dal: \u201cU\u017eivajte!\u201d<\/em>. Sa\u0161ko, legenda, o kralju<\/em>, care<\/em> – hvala, smo!<\/p>\n\n\n\n

Zjutraj kar zgodaj vstanemo, saj ne vemo, kaj nas \u010daka na mad\u017earski meji. A najprej zajtrk. Ne uganete? Burek. \u0160e vedno je dober. Po njem s trolo do \u017dive, nalo\u017eimo opremo, fotka za spomin z Markom pred vhodom in na pot.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Kavasutra z Markom pred KC \u017diva, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

4. koncert: A38 Haj\u00f3, Budimpe\u0161ta: sobota, 22.2.2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tik pred mad\u017earsko mejo navigacija poka\u017ee, da bi lahko bili eno uro pred load-in<\/em>-om v Budimpe\u0161ti pri ladji na Donavi – haj\u00f3<\/em> namre\u010d po mad\u017earsko pomeni ladja, ugotovimo nekje po poti. Vendar mad\u017earski cariniki imajo druga\u010dne na\u010drte, kar najbolj ob\u010duti Ajk v uri in pol, ko ga ostali \u010dakamo v kombiju, on pa z ATA karnetom in kemi\u010dnim svin\u010dnikom bije boje proti eni od uradnih oseb, ki se je o\u010ditno ravno na ta dan odlo\u010dila za \u201cbeli \u0161trajk\u201d. Pa smo tudi to pre\u017eiveli. Ob informaciji navigacije, da zamujamo za pol ure, pokli\u010demo stage managerja, ki nas razumevajo\u010de pomiri, \u010deprav je organizator omenjal odbitke pri honorarju v primeru zamud.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
A38 Haj\u00f3, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pohodim plin in po ravnih mad\u017earskih avtocestah \u010dez Panonske ravnine ter le kak nasip tu pa tam parkiramo ob pomolu ladje A38 \u0161e v okviru akademske \u010detrt ure. Po enem od dveh pomolov se vkrcamo na nasedli \u00bbTitanic\u00ab na Donavi. V podpalubju sta dve koncertni prizori\u0161\u010di, zgoraj je restavracija, backstage pa v strojnici z lastnim \u0161ankom in ladijskim motorjem v sredini \u2013 a must see<\/em>, res!<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Vhod v backstage na A38 Haj\u00f3, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
Backstage v A38, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pod stopnicami v podpalubje sre\u010dam Borjana in Nade. Vedeli smo, da se bomo videli z Vagina Corporation<\/em>, a veselje ni bilo prav ni\u010d manj\u0161e. Okoli ovinka prinese \u0161e ostale tri, nasmejane Daria, Luko ter Filipa. Po kratki izmenjavi dogodiv\u0161\u010din sedem v kombi in se odpeljem do apartmaja na check-in brez posadke. Koda tu, koda tam, sef za klju\u010de z drugo kodo malo naprej in \u017ee sem v penthouse suiti. Novogradnja, navzven grda siva kocka brez oken, navznoter pa \u010dudovit atrij. Tu\u0161, oh! Na izhodu na glavnih vratih me pri\u010daka naloga za escape room. Tipkovnica je samo na zunanji strani vrat iz kovinskih palic, ki so na sre\u010do dovolj narazen, roka pa dovolj dolga, da jo dose\u017eem. Seveda ne rabim omeniti, da je kombi previsok za brezpla\u010dno parkirno mesto v kleti. Kli\u010dem \u0161tevilko za pomo\u010d in prijazna sogovornica pojasni, da je parkiranje na ulici \u010dez vikend brezpla\u010dno in naj si najdemo prosto mesto v bli\u017eini. In za\u010duda je bilo to la\u017eje v Budimpe\u0161ti kot bi bilo v Ljubljani, da pla\u010devanja parkirnine \u010dez vikend ne omenjam.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Na poti na ladjo zavijem v menjalnico zmenjat nekaj evrov v forinte za prodajo mercha<\/em>. Vagina Corporation<\/em> so \u017ee na odru. Nastopajo na manj\u0161em prizori\u0161\u010du, imenovanem Studio. Pogledam dva komada. \u0160e bolj\u0161i so kot na Mentu in v \u017deleznikih lani. Natakarico za \u0161ankom vpra\u0161am po kak\u0161ni lokalni \u017egani pija\u010di. Ponudi Unicum. \u010cak’-\u010dak’, a ni to \u0161vicarska pija\u010da, zastava na nalepki pa to? Ne-ne, to je mad\u017earska gren\u010dica, varjena po seveda tajni recepturi iz ve\u010d kot \u0161tirideset zeli\u0161\u010d. Tudi prav, spijem in se odpravim za merch<\/em> \u0161tand. Fantje so \u017ee razstavili majice, vinilke, CD-je in nalepke. Pogledam na sosednjo mizo, kjer so se s svojimi \u0161tirimi albumi in kupi majic razbohotili Angle\u017ei Henge<\/em>. Kolega prodajalec veselo pojasni, da so ravno danes po po\u0161ti dobili novo po\u0161iljko, saj jim je \u017ee skorajda vsega zmanjkalo na dosedaj opravljeni turneji. Ajk je tokrat med komadi bolj redkobeseden. Strah pred vijuganjem po mad\u017earsko je bil o\u010ditno odve\u010d. Odigrajo tudi \u201chla\u010de\u201d <\/em>predelane v angle\u0161\u010dino, no vsaj delno. Kljub o\u010ditnemu dejstvu, da je velika ve\u010dina publike pri\u0161la zaradi manchesterskih “vesoljcev”, Kavasutri koncert lepo uspe. Te\u017eko bi rekli, da je poleg makedonskih Vagina Corporation<\/em>, ki so se pojavili v podporo v dvorani, \u0161e kdo od prisotnih \u017ee sli\u0161al zanje. No, zdaj so. In s prodajo prvega vinila smo odprli nov trg, smo se po\u0161alili ob koncu dneva.<\/p>\n\n\n\n

Med pavzo sko\u010dim v restavracijo nekaj pojest. Bu\u010dna juha s pope\u010deno \u010debulo me po \u0161tirih dneh \u201czapoprane Kavasutrine juhe z nudli\u201d takoj premami. Vrnem se nekje na polovici koncerta Henge<\/em>. Gledam in poslu\u0161am. Ne prepri\u010dajo me prav. Klaviaturist je virtuoz. Ob\u010dudujem bobnarja, ki uspe igrati z ogromno masko na glavi, pri \u010demer gleda na bobne le skozi ozko odprtino ust. Robi se kasneje v backstagu ni mogel premagati, da ne bi poskusil. Ja, res ni enostavno igrati, je potrdil, bobnar Henge<\/em> pa pojasni, da je moral kar nekaj svojih partov predelati in odigrati druga\u010de, kot so jih igrali na za\u010detku na vajah \u0161e brez maske. Na koncu Robiju prijazno pusti \u0161e spisek klubov v Angliji, kjer bi lahko Kavasutra igrali. Priporo\u010dilo prijatelja, zlata vredna informacija za vsak bend.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Robi kot Nom; foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ura je kazala \u017ee debelo uro \u010dez backstage curfew<\/em>, zato se poslovimo od prijazne srbske natakarice in hitro znosimo opremo z odra v kombi. \u010cez most \u010dez Donavo do na\u0161ega apartmaja, a Ajka nekaj mu\u010di. \u201cZadnji dan turneje je in no\u010d je \u0161e mlada.\u201d <\/em>Google odgovori, da je v okolici kar nekaj barov, ki so odprti do druge ure. Najbli\u017eji deset minut pe\u0161. Hajd’, pot pod noge, jaz pa z njimi – edini nasvet Sa\u0161kota iz lanskega intervjuja v reviji Dialogi o organiziranju koncertov, ki se ga nisem dr\u017eal, kar mi je bilo naslednji dan skoraj malo \u017eal. Ampak, kdor ne dela napak, se ne trudi dovolj. Maestro pub na vogalu Vijoli\u010dne ulice nas pri\u010daka odprtih vrat. O\u010ditno je v njem neka privat zabava. Ko natakarici vpra\u0161amo, \u010de smemo po stopnicah v klet, dobimo odsekan in zelo odlo\u010den \u201cNe!\u201d Odgovor se ponovi tudi pet minut do druge, ko vpra\u0161amo, \u010de smemo v baru spiti pivo do konca. Po odhodu s plasti\u010dnimi \u201cto-go\u201d kozarci, v katere sta nam prelili preostanek piva, se ne moremo zediniti, ali so na Mad\u017earskem vse natakarice take ali je to samo v poznih ve\u010dernih in jutranjih urah. Glede na njuno neprijaznost nas ni prav ni\u010d pekla vest, ko smo kasneje ugotovili, da smo mogo\u010de pla\u010dali manj piv kolikor smo jih spili.<\/p>\n\n\n\n

O, glej ga zlomka, samo \u010dez cesto na nasprotnem vogalu je odprt non-stop Spar. Ooo, se nostalgi\u010dno razveselimo, tega pa pri nas nimamo ve\u010d. In kot da nas \u017eivljenje \u0161e ni razvajalo dovolj, \u0161e en \u010dude\u017e ta ve\u010der, hladilne omare s pivom sploh niso bile zaklenjene. Naberemo dve vre\u010dki za s sabo, eno pirov, drugo s hrano pa naravnost v apartma. Tam me le sre\u010da pamet in po la\u017eji ve\u010derji grem spat, Kavasutre pa pustim same s pivom. Do jutra. \u010ceprav smo morali apartma zapustiti \u017ee do desete ure, nam nekako uspe. Prtljago nalo\u017eimo v kombi in gremo \u0161e na sprehod glave prezra\u010dit. \u201cDo velikega vodnega telesa,\u201d<\/em> si za\u017eeli Ajk. V redu, gremo do Donave na zajtrk. Izbrani bar ni ravno ob obali, vmes je \u017eeleznica pa kar nekaj nasipov do vode, ki se jo le vidi. Posedemo pred enega redkih v nedeljo zjutraj odprtih lokalov. Spet burek? Wrong!<\/em> Buon Giorno Pizzeria! Zdaj smo pa ja spet nazaj v EU, zato pa sporazumevanje s picopekom ni bilo ni\u010d kaj evropsko. V polomljeni angle\u0161\u010dini se je opravi\u010deval, da dobro govori le mad\u017earsko in tur\u0161ko, ob tem prikimaval in med kuhanjem kave stresal svoje vranje \u010drne skodrane lase. Odnesli smo si kavo na vrt, on pa se je lotil gnetenja testa. \u201dAja, kje imate pa WC?\u201d<\/em> \u201cV McDonaldsu deset metrov ni\u017eje\u2026\u201d<\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Buon Giorno, Kavasutra in \u0161oferd\u017eija; selfie: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
Balaton, foto: Robert Prezelj<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Prijetno siti in olaj\u0161ani se sprehodimo nazaj do kombija. Na poti domov se ustavimo ob \u0161e enem velikem vodnem telesu, Balatonu, ki je izven sezone sameval za zaklenjenimi ograjami. Le ena vrata so bila odprta, ob obali pa par lesenih \u201cko\u010dij\u201d, iz katerih se je kadilo. Napis \u201cSauna\u201d  pove vse. Kombi je \u0161e zadnji\u010d v\u017egal, zdaj mu je to bolje \u0161lo kot prve dni, \u0161ofer pa je \u017ee malce utrujen sedel za volan, najbolj zaradi sino\u010dnjega \u201ctruda\u201d. Ljubljana je za ovinkom.<\/p>\n\n\n\n

    \n
  • Kako se ti lahko oddol\u017eimo za vo\u017enjo in vso pomo\u010d?<\/em><\/li>\n\n\n\n
  • Dve majici vzamem.<\/em><\/li>\n\n\n\n
  • Daj vzemi \u0161e vinilko!<\/em><\/li>\n\n\n\n
  • OK, vzamem \u0161e vinilko.<\/em><\/li>\n\n\n\n
  • Je to to?<\/em><\/li>\n\n\n\n
  • To je to. Aja, pa \u0161e moja spalka je nekje pod opremo, ob priliki mi jo dostavite. Sre\u010dno pot domov v <\/em>Vrtejbo.<\/em><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

    <\/p>\n\n\n\n

    <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    S Kavasutro na turneji (2. polovica)<\/p>\n","protected":false},"author":89048,"featured_media":29837,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-29814","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29814","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89048"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29814"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29814\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29945,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29814\/revisions\/29945"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29837"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29814"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29814"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29814"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}