{"id":2988,"date":"2011-08-09T23:39:01","date_gmt":"2011-08-09T21:39:01","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2988"},"modified":"2013-02-12T11:12:18","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:18","slug":"poly-styrene","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2988","title":{"rendered":"Poly Styrene"},"content":{"rendered":"

3. 7. 1957\u201325. 4. 2011<\/p>\n

Dobesedno isto\u010dasno z izidom dolgo pri\u010dakovanega albuma Generation<\/em> <\/strong>Indigo<\/em> je iz Anglije pri\u0161la \u0161e \u017ealostna novica. V 53. letu starosti je izgubila bitko z rakom \u0161e ena iz prve linije punkovskih bojevnic, vodilna \u010dlanica benda X-Ray Spex<\/em>, Poly Styrene<\/em>.<\/p>\n

Poslu\u0161am njen zadnji album in v glavi se mi me\u0161ajo \u010dustva, spomini, preteklost s sedanjostjo in \u0161e mnogo, mnogo ve\u010d. Bom vse skupaj lahko artikulirala v refleksijo o glasbi, o ob\u010dutenju sveta in o prelivanju le-tega v umetni\u0161ki izraz, ki je bil glavno vodilo ustvarjanja Poly Styrene (s pravim imenom Marian Elliott Said). Kajti njena zgodba je druga\u010dna, naj se sli\u0161i \u0161e tako kli\u0161ejsko in obrabljeno. Pri rosnih \u0161tirinajstih se je odlo\u010dila, da ima \u0161ole dovolj. \u017divela je v Londonu kot otrok iz me\u0161ane dru\u017eine, odsotni o\u010de je bil somalijskega porekla, mama ji je kot na\u010din pre\u017eivetja nudila urice u\u010denja slepega tipkanja. Pri petnajstih je zapustila dom in se potikala po angle\u0161kih festivalih. Zdelo se je, da natanko ve, \u010desa v \u017eivljenju nikakor no\u010de po\u010deti, vse dokler nekega ve\u010dera ni za\u0161la na koncert Sex<\/em> Pistols<\/em>. To je bilo to\u010dno tisto, kar je hotela, samosvoj izraz na odru \u017eivljenja, svoboda v na\u010dinu izra\u017eanja, obla\u010denja in pogleda na svet. Vse to bo la\u017eje, ko bo imela rokovsko skupino. K sebi je privabila somi\u0161ljenike in somi\u0161ljenico in X-Ray Spex so bili tu.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Poly je punkovskemu razcvetu davnega 1977 vdahnila svoj \u017eenstveni priokus; tako v stilu obla\u010denja kot tudi glasbeno. In tisti njen glas \u2026 Kot za\u0161\u010ditni znak kriki, ki so ponavadi uvajali skladbice na koncertih. Izbru\u0161en pogled na realnost sveta, stud nad potro\u0161ni\u0161ko dru\u017ebo, odtujenostjo in plastificiranostjo na vseh podro\u010djih \u2026 Od tod izhaja tudi njeno umetni\u0161ko ime, da o vsebini njenih zgodnjih pesmi v bendu X-Ray Spex ne pi\u0161em posebej.<\/p>\n

Njen umetni\u0161ki kredo je bil kljub neusmiljenemu \u010dasu in dru\u017ebeni klimi kristalno jasen, \u010dist in iskren. In taka je Poly ostala vse \u017eivljenje. Kljub turbulentni \u017eivljenjski zgodbi, polni du\u0161evnega nihanja in te\u017ekih preizkusov. Pesmi, ki so nastale v kratkem \u010dasovnem obdobju benda X-Ray Spex, so bile izvirne in so mo\u010dno odstopale od tipi\u010dnega punkovskega zvoka tistega \u010dasa. Glasbeni izraz je bil bolj razpu\u0161\u010den, zvok bogatej\u0161i za \u0161ir\u0161i nabor glasbil (izstopa predvsem Lora<\/em> Logic<\/em> na saksofonu); kar neizbrisno ostaja v spominu, pa so ostra in bistra besedila, ve\u010dno aktualna in sve\u017ea, neobremenjena, humorno in v\u010dasih trpko nabrita \u0161e dandana\u0161nji. In seveda njen glas, mo\u010dan in obenem \u010dustveno nabit, prepojen s tisto tipi\u010dno punkovsko non\u0161alanco, odbitostjo, humorjem in nenehnim \u010dustvenim vibriranjem.<\/p>\n

In zunanja podoba? Neko\u010d, v poznih sedemdesetih si seveda najprej opazil zobni aparat, tiste obro\u010de v zobeh, ki takrat \u0161e niso bili tako doma\u010di kot danes \u2026 (mimogrede, Poly je bila obsedena s \u010disto\u010do, umivanjem zob \u0161e posebej; o tem je tudi pisala, podobno kot je spontano pisala o vseh stvareh, ki jih je izkusila ali razmi\u0161ljala ali \u2026). Bujni lasje, bujen stas, \u017eenstvene oblekice, ki jih je sama naredila. Nedvomno je bila pomembna in ultimativna ikona punka, ki se je vedno upirala prevladujo\u010di podobi deklet v javnosti in medijih, da o glasbi niti ne govorimo. Ob vsaki prilo\u017enosti je rada o\u0161vrknila medijski pogled na podobo \u017eensk, \u0161e posebej v glasbi, na tisto perverzno nujo, da mora biti \u017eenska na odru vidna, opazna, seksi. Obrila se bom na balin, \u010de se bo to kdaj zgodilo meni, \u010de me bodo v javnosti kritiki obravnavali na tak na\u010din,<\/em> je neko\u010d izjavila. In zgodilo se je tudi to.<\/p>\n

\n

Nedvomno je njena najbolj razpoznavna \u0161e vedno sve\u017ea skladba\u00a0 Oh Bondage, Up Yours!<\/em>, pesem, kjer v podtalju \u0161e vedno tli izrazit feministi\u010den naboj. \u010ceprav Poly pravi, da je najprej pisala izklju\u010dno proti kapitalisti\u010dno nastrojeni dru\u017ebi, proti pohlepu in blaznemu potro\u0161ni\u0161tvu, pa so bile vse oblike mizoginije, homofobije in rasizma vedno prisotne. V glasbi, pod odrom, na ulici, v \u017eivljenju. Izkusila jih je kot ena redkih deklet tistega punkovskega obdobja, ki je bila aktivno vpeta v sceno, izkusila jih je kot otrok me\u0161anih star\u0161ev, dru\u017ebeno odrinjenost je izkusila tudi kasneje, ko je zbolela za mani\u010dno depresijo \u2026 \u017divela je \u017eivljenje po svoji volji in razumu, dru\u017ebi pa je skozi glasbo in besedila nastavljala ve\u010d kot zrcalo obdobja, v katerem se je vse skupaj porajalo. Se je od takrat kaj spremenilo? V dru\u017ebi? V refleksijah sodobne popularne godbe? V rokovski kritiki? V medijih? \u010ce ostanem na doma\u010dem dvori\u0161\u010du; ne pomnim, da sem kdaj v nacionalnih medijih zasledila karkoli o Poly Styrene. Niti ob njeni smrti, naj se sli\u0161i \u0161e tako nekrofilsko, ni bilo o njej zapisanega ni\u010d relevantnega \u2026 ( razen redkih izjem rokovskih (so)borcev, zelo na kratko …). Kot da se nas ta del kulture ne ti\u010de.<\/p>\n<\/div>\n

\n

Marion Elliot je bila tak preprost, otro\u0161ko iskren \u010dlovek, ena redkih, ki so kreativno svobodo nepokvarjeno \u010disto prenesli tudi v dana\u0161nji \u010das. Samo oglejte si na spletu njen zadnji videospot, ki ga je posnela z Johnom<\/em> Robbom<\/em>, in stvari vam bodo v trenutku jasne. Mene je spravila v jok. Vpliv njene glasbene ustvarjalnosti je dandanes sli\u0161ati v bendih, kot so Yeah Yeah Yeah<\/em>, The Gossip<\/em> in Le Tigre<\/em>, \u0161e prej pa je bila nedvomno odsko\u010dna deska za punce, od Kim Gordon<\/em> do Kathlen Hanna<\/em> pa vse okoli Riot<\/em> Grrrl<\/em>, ali na drugi strani na popolnoma druga\u010den na\u010din za vse v povezavi z britpopom.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Letos aprila je iz\u0161el album Generation Indigo<\/em>, ki ga je produciral Martin<\/em> Glover<\/em> alias Youth<\/em>. Priporo\u010dili so ji ga kar pri njeni zalo\u017ebi Future Noise Music<\/em> in res sta hitro na\u0161la skupen jezik. Youth je ohranil bistvo glasbe Poly Styrene. Na albumu sli\u0161imo 12 skladbic, pisanih v maniri popolne pop melodije. Poleg Youtha na basu so tu \u0161e Viv Albertine<\/em> na kitari in Brother Culture <\/em>z vokali na bolj dubovskih skladbah, poleg pa sta tudi Polyjina sestra in h\u010di Celeste<\/em>, ki jo spremljata na vokalih. Zakaj mi je album v\u0161e\u010d? Ker je tako preklemansko sve\u017e in ker v poplavi bedaste pop glasbe, ki se dnevno vrti po radiu, izstopa po svoji sporo\u010dilnosti in osnovnemu principu delanja glasbe. Ko Poly poje recimo o I Luv Ur Sneakers<\/em>, ve\u0161, da misli zares. Da je o\u010darana nad gru\u010do deklet, ki so jo leta 2007 poslu\u0161ale na enem izmed koncertov o\u017eivljenih X-Ray Spex v Londonu, vse obute v pisane trendi poceni snikerce; da ji je slika ostala v srcu in spominu tako mo\u010dno, da jo je zapisala na papir. Gre za enega meni njenih najljub\u0161ih komadov sploh \u2026 Ali pa Virtual Boyfriend<\/em>, skladbica, kjer na svoj na\u010din razmi\u0161lja o ljubezni po medmre\u017eju in jo, recimo temu, primerja s \u010dasi, ko tega \u0161e bilo. Ljubezen neko\u010d, ljubezen danes, tudi virtualno \u2026 V prekrasni elegiji Ghoulish<\/em>, ki je delno navdahnjena s pojavo Michaela Jacksona tik pred njegovo smrtjo, pa Poly izpostavlja svoje videnje ve\u010dinoma ogabne medijske prezentacije fenomena Jackson, ko pravi:<\/p>\n

Vendar pa vidim \/ skozi tvojo preobleko \/ in vidim, da si kar v redu fant.<\/em><\/p>\n

Zdi\u0161 se kot prikazen, \/ vendar nisem tako neumna, \/ da bi me bilo strah.<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Skratka, album \u017ee v vsebinskem naboru zdru\u017euje eklekti\u010dnost sodobnosti od denimo rasizma v pesmi Colour Blind<\/em>, do njene ve\u010dne in nenehne obsodbe potro\u0161ni\u0161tva ter gnilega kapitalizma in spremljajo\u010de rev\u0161\u010dine v skladbi No Rockefeller<\/em>, dru\u017ebeno anga\u017eiranost \u0161e posebej ostro za\u0161ili v skorajda protestni Code Pink Dub<\/em>, do naslavljanja nove generacije, tako imenovane indigo generacije, ki prina\u0161a neko upanje v druga\u010dno prihodnost in spremembe. Skratka, Poly ohranja ve\u010dino svoje punkovsko nabru\u0161ene satire in humorja, glas je \u0161e vedno kristalno \u010dist, \u010de ho\u010dete vsaj pribli\u017eno dojeti njen \u017eivljenjski kredo, pa je najbolje, da prisluhnete skladbici Kitsch<\/em>. Uf, Poly je resni\u010dno tako sr\u010dkano ki\u010d, da kar boli. Njen vitalizem je vse prej kot utopi\u010den, samo najbolj zadrti ciniki bi ji lahko to o\u010ditali.<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

To je \u017eivahen album, hotela sem vendarle izpostaviti, da obstaja pozitivno. Moramo se vrniti k ljubezni in lu\u010di in se ustaviti, boriti za klju\u010dne zemeljske vire in bogastva.<\/em><\/p>\n

Svojo vero v prihodnost in pogled na svet najbolje izpove v zadnjem komadu z albuma, v povsem a capella<\/em> skladbici Electric Blue Monsoon<\/em>, liri\u010dni, \u010dudovito zapeti in vse prej kot pridigarski. Eteri\u010dno in estetsko popolno.<\/p>\n

 <\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

3. 7. 1957\u201325. 4. 2011<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":2990,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-2988","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2988","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2988"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2988\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6214,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2988\/revisions\/6214"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2990"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2988"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2988"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2988"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}