{"id":29946,"date":"2025-04-17T00:51:00","date_gmt":"2025-04-16T22:51:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29946"},"modified":"2025-04-13T11:39:20","modified_gmt":"2025-04-13T09:39:20","slug":"blues-vceraj-danes-in-jutri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=29946","title":{"rendered":"BLUES \u2013 v\u010deraj, danes in jutri"},"content":{"rendered":"<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"775\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180530-1024x775.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-29947\" style=\"width:556px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180530-1024x775.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180530-600x454.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180530-768x581.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180530-1536x1163.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180530-2048x1550.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ceprav sem v preteklosti pripravil ve\u010d sto radijskih oddaj o bluesu, se vseeno spra\u0161ujem, kje in kako za\u010deti prvi prispevek o bluesu za Novo Musko, da ne bi za\u0161el v take podrobnosti in k popolnoma neznanim imenom, ki bi nepoznavalce takoj odvrnile od branja, hkrati pa se izogniti pastem pisanja o kakem vsem znanem imenu, o katerem se ve \u017ee skoraj vse (in kar je storil \u017ee kdo drug). Te\u017eko bo to. Gledam naslovnici dveh izmed mojih prvih plo\u0161\u010d bluesa, ki sem jih preposlu\u0161al ne\u0161tetokrat tam od leta 1970 naprej, ko sem pri\u0161el \u0161tudirat v Ljubljano in istega leta tudi prvi\u010d zakora\u010dil na Radio \u0160tudent in (ob spodbudi Tomota Pirca) pripravil prvih nekaj oddaj (o soulu, ki sem ga poslu\u0161al v gimnazijskih letih). \u010ceprav mi tega sicer ni nih\u010de rekel, je prav verjetno marsikomu iz sosednjih sob v \u0161tudentskem domu \u017ee po\u0161teno presedalo poslu\u0161ati Johna Leeja Hookerja ali pa Alberta Kinga, ki se mi je smejal z rumeno cvetlico v ustih z naslovnice plo\u0161\u010de <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/2aRGXIRfbVE?si=-tCL6X7r1yUdCeL-\">Live Wire \/ Blues Power<\/a><\/em>, medtem ko je zarezal s svojo kitaro, da me je kar zmrazilo. Tistega leta je jazz revija <em>DownBeat <\/em>posvetila bluesu posebno \u0161tevilko z v naslovu <em>Blues &#8211; v\u010deraj, danes in jutri<\/em> nakazanim vpra\u0161anjem, kaj bo z bluesom. \u017de deset let prej se je to vpra\u0161al <em>Sam Charters<\/em>, ko je v knjigi <em><a href=\"https:\/\/www.goodreads.com\/book\/show\/1282106.The_Country_Blues\">The Country Blues<\/a><\/em> pisal, da je Lightnin&#8217; Hopkins \u2026 zadnji tak (pravi) bluesman. Ko se tako vrtimo okoli tistih let in bluesa, naj povem, da je bila to prva resna knjiga o bluesu sploh. Iz\u0161la je leta 1959. Istega leta je <em>Alan Lomax<\/em> odkril \u017ee ostarelega <em>Freda McDowella<\/em>, le eno leto prej pa je v kaznilnici groze prijel za kitaro <em>Robert Pete Williams<\/em> in zapel svoj blues <em>dr. Harryju Osterju<\/em> ter si tako tlakoval pot na svobodo (podobno kot dve desetletji pred njim <em>Leadbelly<\/em>).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"Albert King - Blues Power - Live 1968 (Remastered 2024 - Official Visualizer)\" width=\"790\" height=\"444\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/Lda7DNXSQFE?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-4-3 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\n<iframe loading=\"lazy\" title=\"The Country Blues - Edited by Samuel B. Charters\" width=\"790\" height=\"593\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/zf1f2_RD3dE?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe>\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1970 je bil blues \u0161e kako \u017eiv in zdrav ter vitalen na ameri\u0161kem pode\u017eelju in v velemestnih \u010detrtih revnih. Prav tako tudi \u0161e deset&nbsp; let pozneje, kar je dokumentirano v kolekciji <em><a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/label\/627058-Living-Country-Blues-USA?srsltid=AfmBOoqx1HEGPHUYWZ3N8p8afZC4BCgKLdkWah5yv5ecVVrIslorTmX8\">Living Country Blues USA<\/a><\/em>. \u0160e vedno \u00bbrastura\u00ab <em>Buddy Guy<\/em>, <em>R. L. Burnside<\/em> sicer ne ve\u010d, a njegova kri in talent \u017eivita ter se pretakata po \u017eicah kitare ne\u010daka <em>Cedrica Burnsida<\/em>, ki je odra\u0161\u010dal ob legendarnem stricu. V 1970 letih sicer niso bili ve\u010d med \u017eivimi trije legendarni Johnsoni: <em>Robert Johnson<\/em>, <em>Blind Willie Johnson<\/em> in <em>Henry Johnson<\/em>. So pa bili zato \u0161e kako \u017eivi trije Kingi, ki so krojili elektri\u010dni blues v modernej\u0161i razli\u010dici:<em> Albert King<\/em> (ter drugi Albert \u2013 <em>Collins<\/em>), <em>B.B. King<\/em> in <em>Freddie King<\/em>. Blues je pre\u017eivel, le da je danes prisoten v druga\u010dnih oblikah, podobah in izvedbah, ki nadaljujejo to tradicijo. In, kot pravi naslov plo\u0161\u010de pianista <em><a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/master\/195221-Otis-Spann-The-Blues-Never-Die?srsltid=AfmBOorss2p_JPKPZTRaGtz__sZcZuK4SUFtNMOBbHgvREQ-J-kVaqo1\">Otisa Spana: \u00bbThe Blues Will Never Die!\u00ab<\/a><\/em>, tudi nikoli ne bo umrl.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"759\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250316_161037-759x1024.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-29948\" style=\"width:390px\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250316_161037-759x1024.jpg 759w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250316_161037-445x600.jpg 445w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250316_161037-768x1036.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250316_161037-1139x1536.jpg 1139w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250316_161037-1518x2048.jpg 1518w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250316_161037.jpg 1643w\" sizes=\"auto, (max-width: 759px) 100vw, 759px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z leti se nabere vsega preve\u010d, zato sem iz za\u010detnega obdobja mojega zanimanja za blues ohranil le par izrezkov iz beograjskega <em>D\u017euboksa<\/em>, ki je edini na obmo\u010dju takratne SFRJ proti koncu 1960 let ob\u010dasno objavil kak\u0161no recenzijo blues plo\u0161\u010de. Pa \u0161e to predvsem po zaslugi rocka, ki je bil takrat v zenitu, saj je nekaj \u2013 predvsem angle\u0161kih &#8211; bendov pokazalo afiniteto do te vrste muzike. Za enega najbolj\u0161ih slide kitaristov med bluesmani <em>Freda Mc Dowella<\/em> ve\u010dina ni sli\u0161ala vse do leta 1971, ko so <em>Rolling Stones <\/em>vklju\u010dili komad <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/mUCoQryE7-k?si=XMEo_oT7OnpWZWKU\">You Gotta Move<\/a><\/em> na svoj album <em>Sticky Fingers<\/em>. <a href=\"https:\/\/youtu.be\/mtlVSedpIRU?si=IXGmfjF2X2VLd894\">Fredova interpretacija<\/a> tega spirituala z njegove leta 1966 izdane plo\u0161\u010de <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/sNBVzFbrsUQ?si=NbJTy21STgKSOIQq\">Fred McDowell, Vol. 2<\/a><\/em> za Arhoolie Records jih je tako navdu\u0161ila, da so komad vklju\u010dili med repertoar na turnejah od leta 1966 dalje. Iz takratnega \u010dasa se spomnim med drugimi tudi komada <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/U7ofnHmxE-I?si=BCLAD37fHSabWPov\">Summer In The City<\/a><\/em>, ko pa je nasprotno, bluesman <a href=\"https:\/\/youtu.be\/V3I0PxoW8Vw?si=vUwmWUwsQ-czX3fc\"><em>B.B. King<\/em> naredil priredbo komada<\/a> skupine <em>Lovin&#8217; Spoonful<\/em> iz leta 1966.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tak\u0161nih primerov je kar precej \u017ee od prej, pozneje pa sploh, a je ta primer izstopajo\u010d zaradi \u010dasovnega obdobja, ki sem ga vzel za izhodi\u0161\u010de razmi\u0161ljanja, pa zato, ker so bili Rollingi od nekdaj veliki obo\u017eevalci bluesa. Ko so pri\u0161li na turnejo v Ameriko, so hoteli na vsak na\u010din najprej v Chicago na sede\u017e diskografske zalo\u017ebe <em>Chess Records<\/em>, da v \u017eivo spoznajo svoje idole &#8211; <em>Muddyja Watersa<\/em>, <em>Howlin&#8217; Wolfa<\/em>, za katere menda nekateri ameri\u0161ki (niti glasbeni) novinarji takrat \u0161e sli\u0161ali niso. Ampak to so \u017ee urbane legende, \u010de\u0161 naj bi Ameri\u010dani samo za\u010dudeno gledali, o kom to govorijo ti slavni rokerji. Ni pa dale\u010d od resnice, da so bili bluesmani tisti \u010das bolj cenjeni v Evropi kot v lastni domovini. Tak odnos je razviden tudi iz tega, da so na filmskem traku mnogo kvalitetneje dokumentirani nastopi glasbenikov iz tistega \u010dasa, ki so bili narejeni v tuji produkciji. Ameri\u010dani niso v 1960 letih posneli kvalitetne slike in zvoka niti na nastopih najbolj\u0161ih rock zvezd, kaj \u0161ele bluesmanov &#8211; o tem ob drugi priliki, ko bom posvetil kolumno video zapisom glasbe. O svoji najve\u010dji ljubezni pa\u010d ne more\u0161 napisati le par stavkov, in tudi ne ve\u0161, kaj bi lepega najprej povedal. Tako je z mano in bluesom, ko imam preprosto te\u017eavo, kaj od obilice vsega postaviti na prvo mesto.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Revija <em>DownBeat<\/em>, objavljena 6. avgusta 1970, je bila v celoti posve\u010dena bluesu in je edina revija, ki sem jo ohranil. \u010ceprav je bil takrat blues revival iz za\u010detka \u0161estdesetih v zadnjih izdihljajih, se je takrat zame za\u010del odpirati povsem nov glasbeni prostor z drugimi protagonisti. Zlasti \u010dlanek <em>Peta Weldinga<\/em> o <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/cC64_YjTWrk?si=ryKVDeyGdHXb3MiM\">Robertu Peteu Williamsu<\/a><\/em> je bil tisti, h kateremu sem se vra\u010dal vedno znova in znova, saj sem se seznanil z muskontarjem, za katerega pravim, da je najve\u010dji \u00bbfree jazzar\u00ab med bluesmani, ker ga ne more\u0161 ukalupiti v noben znan vzorec. Izviren, poseben, od\u0161tekan, mojster t. i. <em>talking bluesa<\/em>, recitator besed, ki jih je \u00bbizpulil od tam zgoraj\u00ab \u2026 z neba, od \u00bbboga\u00ab, ki mu jih je polo\u017eil v usta. Tistih nekaj plo\u0161\u010d, ki jih je posnel od leta 1958, ko ga je v kaznilnici v Louisiani odkril folklorist <em>dr. Harry Oster<\/em>, pa do konca 1960 let, sem nato iskal takoreko\u010d po celem svetu kakih deset let, saj so bile izdane v malih nakladah in razprodane. Ponatisa dolgo ni bilo, ker je zanimanje za blues spet ponehalo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ta cikli\u010dna nihanja so povezana tudi z menjavami generacij, da lahko v kak\u0161nih 20- do 30-letnih intervalih ponovno proda\u0161 iste stvari, tokrat drugi generaciji. Najprej o\u010detom, nato sinovom \u2013 tako kot je tudi naslov ene od plo\u0161\u010d <em>Muddyja Watersa<\/em> <a href=\"https:\/\/youtu.be\/hidvWQxqZFs?si=62DXD6Y_oW_8AUGI\"><em>Fathers And Sons<\/em><\/a>, le da je tu mi\u0161ljeno v drugem kontekstu. Prvi bum bluesa lahko umestimo med 1925 in 1935, ko so nato zaradi velike gospodarske krize ljudje seveda nehali kupovati plo\u0161\u010de. Z velikimi migracijami z ameri\u0161kega juga v severna industrijska mesta se je konec \u0161tiridesetih pojavil elektrificiran, sodobnej\u0161i, urbani blues, ki je s so\u010dasnim zanimanjem za folk si\/ong(st)erje 1950 let privedel do ponovnega interesa za blues. K sre\u010di je bilo \u017eivih \u0161e precej izvajalcev iz prvega obdobja, ki so se ponovno aktivirali in dobili zaslu\u017eeno priznanje s \u0161tevilnimi nastopi, snemanji, ob\u010dudovalci in tudi zaslu\u017ekom. V za\u010detku sedemdesetih pa so nastopila huda leta za tak\u0161no musko, ker se je zlasti \u010drnska skupnost povsem odtujila tovrstni glasbi svojih prednikov. Paradoks je, da so bili najve\u010dji \u010dastilci bluesa vse od konca 1950 let naprej bele polti. To so bili zlasti mladi s kolid\u017eov, ki so na istem odru na Folk &amp; Blues Festivalu v ameri\u0161kem Newportu poslu\u0161ali folkerje in bluesmane, Dylana in Woodyja Guthrieja, Joan Baez in Davea Van Ronka, pa Sona Housa, Skipa Jamesa ter Bukko Whita in Mississippi Johna Hurta.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"492\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250318_173139-1024x492.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-29949\" style=\"width:754px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250318_173139-1024x492.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250318_173139-600x288.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250318_173139-768x369.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250318_173139-1536x738.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250318_173139-2048x984.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Konec 1970 let sta se mlada nem\u0161ka navdu\u0161enca in eksperta za blues <em>Axel Kustner<\/em> in <em>Siegfried Kessler <\/em>odpravila raziskat, kje in kaj je ostalo od bluesa, tak\u0161nega kot ga je bilo mo\u010d sli\u0161ati na za\u010detku prej\u0161njega stoletja pa nato \u0161e nekaj desetletij pozneje. Producenta in lastnika zalo\u017ebe <em>L+R Records<\/em> Horst Lippman in Friedrich Rau sta ju poslala na ameri\u0161ki jug, da najdeta in posnameta \u0161e \u017eive\u010de izvajalce. Misija je uspela in na za\u010detku 1980 let smo dobili izjemno serijo posnetkov na dvanajstih samostojnih plo\u0161\u010dah ter najavnem dvojnem albumu, izdanih pod skupnim naslovom <a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/label\/627058-Living-Country-Blues-USA?srsltid=AfmBOor8NctZt75Wf7VCQ_2yMvrLb8E4_pDo1OP_d0CrPiVlbq1ZdH4p\"><em>Living Country Blues USA<\/em><\/a>. Ker sem od sredine 1970 let naprej na Radiu \u0160tudent in kasneje tudi na Radiu Slovenija s \u0161tevilnimi avtorskimi radijskimi oddajami prispeval k popularizaciji te izvrstne godbe tudi pri nas na Slovenskem, sem dobil od zalo\u017ebe na razpolago celotno kolekcijo teh plo\u0161\u010d, ki imajo neprecenljivo vrednost. Na njih so tudi posnetki nekaterih do takrat povsem neznanih izvajalcev, kot so <em>Bowling Green John Cephas &amp; Harmonica Phil Wiggins<\/em>, <em>Archie Edwards<\/em>, <em>Lottie Murrell<\/em> ter <em>Boyd Rivers<\/em> pa seveda <em>Othar Turner<\/em> z njegovim <em>drum and fife<\/em> bendom. Zvok in slika kot se \u0161ika, vrhunska &#8211; Kustner je vse imenitno posnel, pofotografiral in opremil s tekstom. To je bil zadnji tak <em>\u00bbfield trip\u00ab<\/em> v seriji podobnih, ki so jih pred njima naredili tudi drugi iskalci talentiranih muskontarjev na raznih kacijah po terenu \u0161irnih ZDA, naj so bili profesionalni etnomuzikologi, ki so zbirali gradivo za arhiv nacionalne kongresne knji\u017enice, ali zgolj ljubitelji in navdu\u0161enci z raziskovalno \u017eilico, ki so se podali na terenska snemanja v doma\u010dem \u017eivljenjskem okolju po brezpotjih ameri\u0161kega juga z bolj ali manj sofisticiranimi snemalnimi napravami. <em>John Hammond<\/em>, <em>John in Alan Lomax<\/em>, <em>Sam Charters<\/em>, <em>Chris Strachwitz<\/em>, <em>George Mitchell<\/em>,<em> David Evans<\/em>, <em>dr. Harry Oster<\/em>, <em>Paul Oliver<\/em> in drugi so se plazili po mo\u010dvirjih Louisiane, prostranstvih bomba\u017enih polj, nasipih veletokov, prehodili in prevozili tiso\u010de milj po poteh, kolovozih, pra\u0161nih cestah med polji in avtocestah \u0161tevilnih ameri\u0161kih dr\u017eav, vse do velemest z geti in slumi v zanemarjenih in revnih ter prenaseljenih predmestjih, pre\u017eetih s kriminalom, lakoto in nasiljem. Na prostranstvih pode\u017eelja pa v od boga pozabljenih krajih vsakih nekaj milj uborna ko\u010dica, z razcapanimi \u010drnimi du\u0161ami, a v hribovitem predelu Mississippija, okoli Senatobie, je bil doma danes t. i. <em>hill country blues<\/em>. Od tu so <em>Fred McDowell<\/em>, ki ga je odkril <em>Lomax<\/em> \u0161ele leta 1959 (in \u0161e dobro, da ga je!), <em>R.L. Burnside<\/em>, ki ga je nekaj let pozneje odkril <em>George Mitchell<\/em>, <em>Junior Kimbrough<\/em>, ki so ga odkrili in posneli \u0161e pozneje, pa <em>Othar Turner<\/em> \u2013 vsi moji najljub\u0161i so od tam. Tako kot je <em>Jessie Mae Hemphill<\/em> nadaljevala tradicijo <em>Sida Hemphilla<\/em>, nadaljujejo tradicijo <em>R.L. Burnsida<\/em> njegovi sinovi in prijatelji, s katerimi je igral. Muzika se seveda spreminja, ni ve\u010d taka kot je bila. <em>R.L. Burnside<\/em> je v zadnjih letih \u017eivljenja igral mo\u010dno elektrificirano in silno poenostavljeno varianto tistega, kar je pred tem, ko so ga za\u010deli oblegati mladeni\u010di mlaj\u0161e generacije, ki so odrasli ob povsem druga\u010dnih zvokih (punk, grunge\u2026). \u0160e ne tako davno tega, proti koncu prej\u0161njega tiso\u010dletja, bilo mo\u010d sli\u0161ati prepri\u010dljivo neposrednost <em>Willija<\/em> <em>Kinga<\/em>, ob Juniorju Kimbroughu tipi\u010dnega predstavnika muske, ki je domovala v <em>juke jointih<\/em> revnega juga. \u0160e preden je mladega <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/zVET87UkKVs?si=GUil9WDrde_Hk5mx\">Lonnieja Pitchforda<\/a><\/em> pobrala kuga sodobnega \u010dasa, je eden najbolj talentiranih mladih bluesmanov z bomba\u017enih polj igral repertoar Roberta Johnsona in demonstriral surovo resni\u010dnost za\u010detkov glasbeno talentiranih revnih otrok z bomba\u017enih polj. Brenkal je na doma narejen enostrunski nadomestek kitare, ki ima predhodnike v Afriki (tako kot je flavto nadomestila preprosta pi\u0161\u010dal, imenovana <em>fife<\/em>, narejena iz lubja z izdolbenimi luknjami). \u010ce ne bi danes sli\u0161ali igrati <em>Cedrica Burnsidea<\/em>, bi se lahko morda upravi\u010deno vpra\u0161ali, ali je tradicionalni blues res umrl ravno z <em>Willie Kingom<\/em> in <em>Lonniejem Pitchfordom<\/em>, ki je posnel vsega skupaj le en sam samcat album. Ko sem leta 1996 iskal <a href=\"https:\/\/www.discogs.com\/release\/7171347-Lonnie-Pitchford-All-Around-Man\">to plo\u0161\u010do<\/a> po plo\u0161\u010darnah v New Yorku, so me le zabodeno gledali, ker nih\u010de ni sli\u0161al zanj. In tak\u0161nih izjemno talentiranih nesre\u010dnikov je bilo med bluesmani mnogo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Bomo videli, ali se bo trend obrnil h koreninam ali od korenin. Vsekakor bo v obeh primerih to nekomu v\u0161e\u010d, drugemu pa ne. A tako je bilo vedno. Zato velja temeljni razmislek o muziki in o okusih kot takih. \u017de na nekaj mestih sem napisal preprosto in vzpodbudno, da je potrebno le prisluhniti in se najti v muziki. Poslu\u0161amo in v\u0161e\u010d nam je tisto, kar je v sozvo\u010dju z nami, v resonanci z na\u0161o glavo in z na\u0161im srcem. \u010ce je v nas mir ali nemir, skladnost in harmonija, sre\u010da in zadovoljstvo, ali melanholija, bes in jeza \u2026 potem se bomo odzvali in bomo u\u017eivali v tak\u0161ni in tisti glasbi, ki bo reflektirala na\u0161a po\u010dutja in ob\u010dutja. Ko nekdo enako zazveni, potem je na\u0161el samega sebe in zase pravo muziko, s katero se lahko identificira in v njej u\u017eiva. In za to, da lahko u\u017eiva\u0161 v glasbi (in v drugih umetnostih), ne rabi\u0161 nobene predhodne izobrazbe ali specifi\u010dnih znanj. Tudi marsikak umetnik je nima, a te vseeno prepri\u010da!<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"479\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_175756-1024x479.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-29952\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_175756-1024x479.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_175756-600x281.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_175756-768x360.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_175756-1536x719.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_175756-2048x959.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"331\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180129-1024x331.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-29950\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180129-1024x331.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180129-600x194.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180129-768x248.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180129-1536x496.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/20250322_180129-2048x662.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kaj je blues, nikar ne spra\u0161ujte bluesmana!\u00a0 Ko gledam video posnetke in berem intervjuje z njimi, ga nekateri niti ne imenujejo tako. Ga pa igrajo. Ga \u017eivijo. So najbolj\u0161i v tem. <em>Son House<\/em>, eden od najbolj\u0161ih, je za\u010del filozofsko govoriti o mo\u0161kem in \u017eenski \u2026\u00a0 <em>Fred McDowell<\/em> je povedal, kaj se igra in poje v cerkvi in kako re\u010dejo pri njih doma temu, kar lahko sli\u0161ite na \u00bbverandi\u00ab (v preddverju, pod napu\u0161\u010dem, na ganku) njihovih razmajanih kolib \u2026 <em>Howlin&#8217; Wolf<\/em> bo povedal, da pravzaprav najbolj v globino za\u010duti blues tisti, ki je sam brez doma, ki nima slu\u017ebe, ki je izgubil vse \u2026 tisti, ki ga, blues, \u017eivi sam.\u00a0 V vsem tem je zrno resnice, a modrost in klju\u010d za razumevanje sta v vsem tem skupaj, ob hkratni empatiji, so\u010dutju. Kaj in kje je torej doma blues, kdo ga lahko za\u010duti in kdo ga ima rad? O \u010dem pravzaprav govori \u2013 in komu? \u2026 vam bo povedal <em>John Lee Hooker<\/em>. Samo prisluhnite mu v pesmi <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/a3Otq05wMPY?si=Bq0wQI27H2zU5dpn\">Country Boy<\/a><\/em> z albuma <em>It Serve&#8217;s You Right<\/em> (Impulse! Records) ali v bluesu <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/m7J5RrPysdE?si=zqFyEqhyK9NmFclN\">Tupelo<\/a><\/em> pa v <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/URVb-qoMr7o?si=uI7ProP6kcP6WHlk\">No Shoes<\/a><\/em>, ali ko bo zabrundal ob par akordih <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/o_6SlT3Yy10?si=CiAVD4vqrcwfsKux\">Boom Boom Boom<\/a><\/em>, <em><a href=\"https:\/\/youtu.be\/N_FLocUbycM?si=jCsi0GjZYvbF6kQZ\">Big Legs, Tight Shirt<\/a><\/em> ali pa z <em>Bonnie Raitt<\/em> zapoje <a href=\"https:\/\/youtu.be\/Si0teRtHY8o?si=wFOviP0ohD0GLCFR\"><em>I&#8217;m In The Mood<\/em><\/a>. Zakaj se je toliko dotaknil prav mene? Morda ti\u010di odgovor v delu teksta, ki sem ga lani napisal za drugo revijo, <em>Zgodovinski zapisi<\/em>, ki jo izdaja Zgodovinsko dru\u0161tvo Ormo\u017e, \u010dlanku pa dal zgovoren naslov <em>Prlek blues<\/em>:<\/p>\n\n\n\n<blockquote class=\"wp-block-quote is-layout-flow wp-block-quote-is-layout-flow\">\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>\u00bbMoje zanimanje v glasbi se je (od soula in gospelov) na za\u010detku sedemdesetih let usmerilo v jazz, blues in t. i. etno glasbo. A \u0161e posebej <strong>blues<\/strong> \u2013 ta izvirna glasba temnopoltih ljudi s siroma\u0161nega juga ZDA \u2013 me je popolnoma prevzel \u2026 Morda sem tako intenzivno za\u010dutil blues ravno zato, ker izviram iz teh krajev in ker sem \u00bbpode\u017eelski fant, ki je bil dale\u010d od doma\u00ab (kot pravi znana pesem bluesa) \u2026 Ljudski godci in pevci, ki sva jih posnela z Ne\u017eko Vaupoti\u010d (op., ormo\u0161ka knji\u017eni\u010darka in zbiralka ljudskih pesmi), so na\u0161a razli\u010dica tistih pode\u017eelanov z ameri\u0161kega juga, ki so jih tam iskali in snemali na terenu njihovi etnomuzikologi (t. i. folkloristi) in razni zanesenjaki.<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Blues predvsem za\u010duti\u0161 in te posrka ter pretrese s svojo neposrednostjo, saj je to preprosta, iskrena, vsakdanje \u017eivljenjska, brutalna pesem o vsakdanu, osamljenosti, rev\u0161\u010dini, veselju, \u017ealosti, nasilju, ljubezni, smrti, vra\u017eeverju, te\u017ekem \u017eivljenju, zani\u010devanju, materinski ljubezni, upanju \u2026 Govori o stiskah in tegobah ter drobnih radostih in redkem veselju ljudi z obrobja, ki jih najdemo povsod. Reve\u017ei z ameri\u0161kega juga in na\u0161e Prlekije imajo marsikaj skupnega, \u0161e posebej, \u010de primerja\u0161 dru\u017ebene in socialne okoli\u0161\u010dine obojih sredi prej\u0161njega stoletja. Enoprostorne lesene ko\u010de med bomba\u017enimi polji (su\u017enjelastni\u0161kega) juga ZDA in iz gline zbite ter s slamo krite kaj\u017ee na\u0161ih vini\u010darjev v \u0161e polfevdalnih Halozah in Prlekiji so si nadvse podobne. Enaka so bila tudi hrepenenja in \u017ealost teh izkori\u0161\u010danih ljudi brez lastnine, ki so delali na tuji zemlji za drugega in bili dele\u017eni le osnovnih obla\u010dil in hrane za pre\u017eivetje iz dneva v dan, iz rok v usta \u2013 ravno toliko, da se jih je ohranjalo pri \u017eivljenju in v tak\u0161nem stanju, da so lahko delali.<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Zato spo\u0161tujem vse, ki se jim je uspelo izvle\u010di iz rev\u0161\u010dine z delavnostjo, znanjem in prese\u010di razmere, v katerih so \u017eiveli njihovi predniki. Prle\u0161ki vini\u010darji so \u017eiveli v okoli\u0161kih vasicah in zaselkih po raztresenih hrib\u010dkih in grapah med vinogradi, njihovi otroci pa so bili v \u010dasu moje mladosti na\u0161i so\u0161olci. Ja \u2026 \u00bbPrlek blues\u00ab \u2026 naslov je nadvse primeren. \u00ab<\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam \u2013 4 <\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":29947,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-29946","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29946","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29946"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29946\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29965,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29946\/revisions\/29965"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29947"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29946"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29946"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29946"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}