{"id":3009,"date":"2011-08-16T21:26:35","date_gmt":"2011-08-16T19:26:35","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=3009"},"modified":"2013-02-12T11:12:18","modified_gmt":"2013-02-12T10:12:18","slug":"amy-winehouse","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=3009","title":{"rendered":"Amy Winehouse"},"content":{"rendered":"<p>V mojem \u017eivljenju je glasba tista, v kateri sem lahko popolnoma odkrita, vse do to\u010dke, ko nekaterih pesmi v\u010dasih ne \u017eelim ve\u010d peti, ker so tako surove. Ni me strah svoje ranljive podobe. Pi\u0161em o re\u010deh, ki jih \u010dustveno ne uspem predelati \u2013 in potem se po\u010dutim bolje,\u00ab je povedala<em> <\/em>Amy<em> <\/em>Winehouse<em> <\/em>za leto\u0161nji januarski Mojo*.<\/p>\n<p>Medtem ko <em>Amy Winehouse<\/em> ve\u010dina spoznava po \u0161kandalih, v katere vedno znova zapada, sem sama na njene glasbene \u010dare padla nekega nepozabnega februarskega dne v plo\u0161\u010darni Sister Ray v londonskem Sohu. Med tavanjem med predobro oblo\u017eenimi policami se je iz zvo\u010dnikov pritihotapil in me zagrabil komad <em>You Know I&#8217;m No Good<\/em>. Katapultiralo me je do prodajalca, kaj, za vraga, poslu\u0161amo. Odgovor sem ponovila in si zapomnila ime. V naslednjih dneh sem ga redno videvala na ovitku plo\u0161\u010de <em>Back To Black<\/em>, ki so jo druge trgovine \u017ee prodajale ugodno \u2013 iz\u0161la je nekaj mesecev prej in \u017ee je napo\u010dil \u010das za razne potro\u0161ni\u0161ke akcije. Zanimiva pojava, dekle iz sedanjosti torej. Dotlej na podlagi sli\u0161anega komada namre\u010d nisem imela pojma, ali je iz tega \u010dasa ali pa sem iz zakladnice zgodovine popularne glasbe \u0161e nekaj pre\u0161pricala. Ko sem priletela v naro\u010dje doma\u010de grude, sem jo pr\u00e8cej zagledala \u0161e na eni od TV-postaj z videom za isto pesem. Na internetu sem izbrskala, da je svoj prvenec <em>Frank<\/em> izdala leta 2003, oboje sem si priskrbela in pri\u0161la do spoznanja, da je punca precej tipi\u010den produkt tega na\u0161ega \u010dasa. Tako kot Interpol, Editors, Strokes in \u0161e kdo precej neotesano in mlakobno reinterpretirajo postpunkovsko obdobje, kot mnogi drugi glasbeniki na novo odkrivajo \u0161e marsikatero drugo zvrst glasbe sedanjim generacijam z novimi prijemi, se je Amy Winehouse zatekla v vrhunce obdobij, ko so popularnoglasbeno zapu\u0161\u010dino najbolj izdatno bogatile jazzovske, bluesovske in soulovske beznice, Harlem, Motown, New Orleans, Stax. Zanjo ne najdem bolj\u0161e definicije od tiste, ki sem jo sre\u010dala na internetu: \u00bb<em>I<\/em><em>t&#8217;s soul, jazz, and blues with a bottle of booze.<\/em>\u00ab Kot da bi tam pre\u017eivela svojo mladost, \u010de ne bi imela ob izdaji prvenca borih 19.<\/p>\n<p>Na svojem pohodu je punca iz severnega Londona oboro\u017eena s tistimi pravimi atributi, ki so v svoji \u017eivljenjskosti za medije privla\u010dni, saj so za deklarirano liberalno dimenzijo kapitalizma vseeno mote\u010di in zgra\u017eanja vredni. V vsej svoji rumenosti poro\u010danje o njej vedno bolj vle\u010de pozornost od sr\u017ei njenega glasbenega outputa. \u010ceprav je punca obdarjena s fantasti\u010dnim glasom, suvereno interpretacijo in talentom za pisanje komadov, se pozornost vse bolj nagiba na njeno kaoti\u010dno zasebno \u017eivljenje, prepojeno s prepovedanimi substancami in nespodobnimi aferami. Zadeve gredo v take tema\u010dnosti, da se je reviji Mojo njen lastni o\u010de poto\u017eil, kako se boji, da se ji bo zgodilo kaj res hudega, da pa se na vso sre\u010do vendarle \u0161e ni. Ob vseh teh \u0161kandalih?! Zadnje leto zapada iz ene v drugo \u00bbpikanterijo\u00ab in prav te so jo pripeljale do naslova najve\u010dje <em>famme <\/em> <em>impossible<\/em> tega trenutka. Teh ni mogo\u010de vre\u010di iz vseprisotne degradirane kulture in dekadentne realnosti, zato je toliko bolj prikladno, da se bo po zadnjih napovedih v duetu spajda\u0161ila prav s splo\u0161no prepoznanim nebodigatreba Petom Dohertyjem. Sama vse te nesre\u010dne in napete elemente iz svojega sistema ne uspe izvle\u010di, nasprotno, do konca jih iz\u017eame in uporabi za glasbeno ustvarjanje, tako da se iz tega izcimi kopica ljubezenskih in drogera\u0161kih izpovedi, polnih razo\u010daranj, upanja, varanja, kontriranja, zablod in kesanja. Amy se nam razdaja do konca, poje samo o re\u010deh, do katerih ima oseben odnos, ki so ji pustile pe\u010dat, jo premaknile, jo vrgle na dno, jo ponesle v vi\u0161ave. Bistvo pa se vendarle skriva v ugotovitvi: \u00bb<em>I should just be my own best friend, Not fuck myself in the head with stupid men.<\/em>\u00ab Kot zaprise\u017eena mazohistka z vsem arzenalom servira pesmi, ki so iskrene, krvave in se jim ni mogo\u010de upreti. Je odkrito, duhovito, s substancami prepojeno in ranljivo bitje, ki je bilo sredi novembra na otvoritvenem koncertu doslej svoje najve\u010dje turneje prvi\u010d brez spremljave svojega mo\u017ea. Publika jo je na tem koncertu v Birminghamu iz\u017evi\u017egala, ona pa je vanjo obupano zalu\u010dala mikrofonsko stojalo. Zaradi takih izpadov in vedno pogostej\u0161e prakse odpovedovanja koncertov jo mnogi direktno z odra po\u0161iljajo v bolni\u0161nico. Kot da v komadu <em>Rehab <\/em>ni dovolj jasno povedala: \u00bb<em>No, no, no.<\/em>\u00ab<em> <\/em>Ob njeni zgodbi ne bi smeli pozabiti, kako se je pisalo Billie Holiday, Jimu Morrisonu, Jimiju Hendrixu, Johnnyju Cashu in \u0161tevilnim drugim glasbenim legendam. Za njimi je ostala nepozabna glasba, njihove blodnje pa so zgolj detajli iz ozadja. Amy ustvarja tak\u0161no glasbo, na katero bi tripali tudi pred 40 leti in na katero bodo prav tako tripali \u010dez 40 let, kot to po\u010dnemo danes. Na\u0161 \u010das izdaja le njen besednjak.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>*iz arhiva tiskanih Musk(v izdaji GMS)<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>femme impossible<\/p>\n","protected":false},"author":22,"featured_media":3011,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-3009","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3009","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/22"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3009"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3009\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6213,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3009\/revisions\/6213"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/3011"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3009"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3009"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3009"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}