{"id":30334,"date":"2025-06-12T00:11:00","date_gmt":"2025-06-11T22:11:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30334"},"modified":"2025-06-12T08:39:13","modified_gmt":"2025-06-12T06:39:13","slug":"boben-je-zenska-boben-je-kot-srce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30334","title":{"rendered":"Boben je \u017eenska! \u2026 Boben je kot srce!"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Boben je za glasbo to, kar je za \u010dloveka srce \u2013 motor, ki poganja \u00bbma\u0161ino\u00ab<\/a>. Ob \u010dlove\u0161kem glasu je najstarej\u0161i in klju\u010dni instrument glasbe in kot tak nepogre\u0161ljiv del vsake zasedbe, ker dolo\u010da ritem. Srce utripa hitro, po\u010dasi, enakomerno ali neenakomerno, neprekinjeno ali z zastoji \u2013 pavzami (kot so  nepogre\u0161ljiv del glasbe pasusi s ti\u0161ino), impulzivno, eksplozivno, komajda sli\u0161no, spet drugi\u010d razbija\u2026 In ko srce ne bije ve\u010d v zibelki jazza New Orleansu \u010dloveka pospremijo k zadnjemu po\u010ditku ob zvokih pogrebne kora\u010dnice, ki jo igra godba na pihala ob klju\u010dni vlogi bobnov. Bobni se oglasijo ob najrazli\u010dnej\u0161ih socialnih dogodkih od rojstva do smrti, ob porokah, za\u010detkih sojenja, vojnih napovedih, razglasitvi za\u010detka in oznanitvi konca vojne, ob ustoli\u010denju plemenskih poglavarjev, kronanjih in drugih prilikah, vezanih na verovanja in \u010da\u0161\u010denja nadnaravnega in bo\u017eanstev, in se manifestirajo v ritualih, ceremonijah in zaklinjanjih.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Bobni vznemirjajo in so nepogre\u0161ljivi \u017ee od pradavnine. Mojstri bobnarji ne potrebujejo drugih instrumentov za izra\u017eanje vseh mogo\u010dih ob\u010dutij, drugi instrumenti pa v zasedbah ne morejo brez bobnarja (predstavljajte si rock bend brez bobnarja!) \u2013 kot veziva med njimi. Razli\u010dni tipi bobnov in tolkal ter njihova vloga in funkcija so zato predmet zanimanja in prou\u010devanja glasbenikov in muzikologov. Na \u0161tevilnih plo\u0161\u010dah in video posnetkih lahko spoznamo bogato paleto bobnov in najrazli\u010dnej\u0161ih tolkal z  razli\u010dnih koncev sveta. Ameri\u0161ke jazz glasbenike so v prvi vrsti zanimale glasbene tradicije njihovih temnopoltih prednikov, kot so se ohranile v Afriki in \u010dezmorskih kon\u010dnih postajah su\u017eenjskih poti. V poslu\u0161anje z raziskovalnim namenom priporo\u010dam terenske posnetke iz Konga, Nigerije, Madagaskarja, Ruande, Ju\u017ene Afrike, Surinama, Zahodne Indije, Brazilije in iz ZDA, kot so zbrani na dvojnem albumu African & Afro-American Drums<\/em><\/a>, izdanem pri Folkways Records<\/a> \u017ee daljnega leta 1956.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Duke Ellington<\/u><\/em>, eden najpomembnej\u0161ih glasbenikov XX. Stoletja, je dal naslov eni od svojih \u0161tevilnih plo\u0161\u010d A Drum Is A Woman<\/em><\/strong><\/a>. Tisti boben bi naj bil \u017eenska? Ker je njegova opna kot \u017eenska ko\u017ea: ne\u017ena, prosojna, ble\u0161\u010de\u010da, ob\u010dutljiva, ranljiva, ki se odziva, reagira \u2026  ko se je mojster bobnar dotakne, jo pobo\u017ea z metlicami, ali udarja ritem s pal\u010dkami po opni, tablist s konicami prstov, ali ko ble\u0161\u010de\u010de razgaljeni taiko<\/strong> bobnarji<\/strong><\/a> usmerjajo svojo neizmerno energijo v ritualnih predstavah mo\u010di vseobsegajo\u010dega ritma, ki vibrira in odmeva skozi kozmos\u2026 Tradicionalni japonski bobni<\/a> funkcionirajo po enakem vzorcu \u00bbklica in odgovora nanj\u00ab, ko mojstri bobnarji s temi stebri medsebojne komunikacije po\u0161iljajo univerzalno sporo\u010dilo glasbe, ali kli\u010dejo k obrednemu slavju, miru in praznovanju, opozarjajo na nevarnost, ali kli\u010dejo k vojni\u2026 prav tako kot v osrednji Afriki Yoruba<\/strong><\/a> in druga plemena, pa tja do Senatobie, ko smo v hribovitem predelu dr\u017eave Mississippi \u0161e vedno lahko pri\u010da ostalinam o\u010ditne povezanosti z afri\u0161kimi prapredniki, ki jim t. i. \u00bbdrum and fife bandi\u00ab<\/a><\/strong> piskajo na preproste pi\u0161\u010dali in par razli\u010dnih bobnov v transu elementarnega plesa in komunikacije<\/a> \u2026 ki se odvija \u00bbmed mo\u0161kim in \u017eensko\u00ab (kot je povedal veliki Son House, ko je razlagal, kaj blues pravzaprav je). Vzpostavitev tesne vezi povezanosti z drugimi \u2013 s predniki, sosedi, prijatelji, samim seboj \u2013 in pozabiti na vse drugo. Pozabiti na \u010dase su\u017eenjske bede brezpravja, ko ti reve\u017ei niso imeli ni\u010desar drugega, kot same sebe in svojo ko\u017eo, svoje ko\u0161\u010deno zgarano telo, po katerem so lahko la\u010dni bobnali odmev upanja na bolj\u0161i jutri. Archie Shepp, hvala ti za to sporo\u010dilo v pesmi Mama Rose<\/em><\/a>, ki  je spomin in opomin.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Prisluhnimo plo\u0161\u010dam: Drums Of The Yoruba Of Nigeria<\/em><\/a> (Folkways Records, prav tako iz leta 1956), na kateri lahko spoznamo razli\u010dne bobne igbin<\/em>, dundun<\/em> in bata<\/em>, ki so trije od kakih desetih tipov bobnov, ki jih uporablja ljudstvo Yoruba. Nigerija je glede na velikost in plemensko raznolikost z razli\u010dnimi kulturami neiz\u010drpen vir prou\u010devanja za vse tiste, ki bi radi vedeli ve\u010d o koreninah jazza in predvsem o umetnosti bobnanja. Veliki Yusef Lateef<\/a><\/em> se je na za\u010detku osemdesetih let za nekaj let kar preselil tja in v Lagosu leta 1983 s tamkaj\u0161njimi mojstri bobnarji posnel imenitno plo\u0161\u010do Yusef Lateef In Nigeria<\/em><\/a> (Landmark Records, 1985).<\/p>\n\n\n\n

Na tem mestu ka\u017ee izpostaviti \u0161e dve pomembni imeni v zgodovini sodobne glasbe. Afrobeat ne bi bil to, kar je, \u010de ga ne bi tako mo\u010dno zaznamoval saksofonist Fela Anikulapo Kuti<\/a><\/em>, ki je prav tako iz Nigerije. \u017de pred njim pa je na glasbeni zemljevid sveta pripel sloves te dr\u017eave  Babatunde Olatunji<\/em><\/a>, ki so ga (v ZDA) razglasili za o\u010deta afri\u0161kega bobnanja. Mojster afri\u0161kih ritmov je bil zanimiv in znan v jazzovskih krogih. Pod svojim imenom je izdal \u0161est albumov za CBS oz. Columbio Records, sodeloval pa je s \u0161tevilnimi jazzerji. John Coltrane mu je posvetil svojo znano skladbo Tunji<\/a><\/em>. V njegovem afri\u0161kem kulturnem centru v newyor\u0161kem Harlemu pa je bil zabele\u017een na magnetofonski trak tudi zadnji Coltraneov koncert<\/a> pred smrtjo leta 1967.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Brez bobna ni ritma, ni gibanja, ni glasbe, ni plesa \u2026 boben je car, osrednji steber interakcije med glasbeniki v zasedbah jazza, bluesa, etna. Najbolj nori ritmi, ki jim drugje komajda sledijo, so doma kar v na\u0161i neposredni sose\u0161\u010dini. Branimir \u00bbLala\u00ab Kova\u010dev<\/em><\/strong> je bobnar mednarodnega slovesa, ki je ustvaril izjemno plo\u0161\u010do Izvorni folklor i jazz<\/em>, na kateri zdru\u017ei glasbo svojega jazz kvarteta z ve\u010dglasnim petjem \u017eenske folklorne skupine Paganke<\/em> in srbskih truba\u010dev<\/em>. Biser. In \u0161e video posnetek tega koncerta<\/a> obstaja. Ko poslu\u0161am truba\u010de<\/em>, pomislim, da bi ti ljudje lahko igrali s komerkoli \u2026 morda bi navdu\u0161ili celo Milesa Davisa, saj so mojstri improvizacije in skupinskega \u0161pila.<\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\u010ce smo pri bobnarjih, je tako kot Lala Kova\u010dev, ki je ve\u010dinoma igral po Nem\u010diji in bil zelo spo\u0161tovan med tamkaj\u0161njimi jazzarji, na \u0160vedskem blestel od sedemdesetih let naprej tur\u0161ki bobnar Okay Temiz<\/a><\/em><\/strong>. Nanj sem postal pozoren na za\u010detku sedemdesetih, ko je pogosto igral tudi z Donom Cherryjem<\/em>, ki se je tisti \u010das preselil v \u017eenino domovino, na \u0160vedsko. Kot nenehen raziskovalec novega in \u017ee uveljavljen predstavnik takratnega avantgardnega jazza je postal vzornik in inspiracija mladim skandinavskim glasbenikom. Prisluhniti velja muziki zasedbe Sevda<\/a><\/u><\/em>, v kateri je igral Okay Temiz. Njegov vpliv je bil mnogo pomembnej\u0161i kot se zdi, saj se nanj navezujejo tudi skandinavski glasbeniki iz zasedb Oriental Wind<\/em> in Rena Rama<\/em>. Kam je to vse skupaj pripeljalo \u2013 ko se pome\u0161ajo vplivi free jazza, Afrike, Balkana in spro\u0161\u010dene ustvarjalnosti Skandinavcev \u2013 se najlep\u0161e vidi v rezultatu, ki ga je ponudila zasedba Bitter Funeral Beer Band<\/em>. Ne morem prehvaliti \u017eive plo\u0161\u010de Live In Frankfurt 82<\/em><\/a>. In tako pridemo spet do Afrike. African Drums!<\/em> O njih je veliko vedel Max Roach<\/em><\/a>, veliki gospod, intelektualec in dru\u017ebeno anga\u017eiran \u010dlovek, ki je bil s svojo osebnostjo in talentom vzornik \u0161tevilnim mladim glasbenikom. Eden takih je na\u0161 Zlatko Kau\u010di\u010d<\/em>, ki je v nekem intervjuju povedal, da je kot mulec vzljubil bobne in glasbo ter se kot samouk nau\u010dil igranja nanje prav zaradi Maxa Roacha.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Jazz bobnarji so \u0161e posebej zavzeto raziskovali afri\u0161ke korenine njihove glasbe zaradi pisane mno\u017eice najrazli\u010dnej\u0161ih vrst bobnov in ritmi\u010dne raznolikosti ter vseprisotnosti tega pomembnega instrumenta v etno muzikah \u010drne celine. V zasedbi M’Boom<\/a><\/u><\/em> je Max Roach zbral okrog sebe same bobnarje, ki nam z muziciranjem predstavijo prav to, kar sem napisal zgoraj. Bobnarji v \u0161tevilnih zasedbah ostajajo nekako v ozadju, \u010deprav s svojim muziciranjem \u00bbpoganjajo\u00ab vse druge. Odmerjenih par minut za kak solo nikakor ni sorazmeren z vlogo in pomenom tega instrumenta. Na to je opozoril tudi mojster bobnar Art Blakey<\/em>, ki je za svojo Drum Suite<\/em><\/a> leta 1957 zbral okrog sebe tudi nekaj drugih bobnarjev, ki so demonstrirali svoje bogato znanje in pestrost, ki jo ponuja  dru\u017eina tega instrumenta. Ja, bobni zvenijo zelo razli\u010dno in njihova membrana vibrira in \u00bbzapoje\u00ab oz. se odzove na dotik kot napeta ko\u017ea\u2026bela, \u010drna, rumena, rde\u010da, rjava. \u010ce razmi\u0161ljamo tako, je boben res \u017eenska!   <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poslu\u0161am in razmi\u0161ljam \u2013 8 <\/p>\n","protected":false},"author":89047,"featured_media":30345,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-30334","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30334","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89047"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=30334"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30334\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":30357,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30334\/revisions\/30357"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/30345"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=30334"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=30334"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=30334"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}