![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/image001-19.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n<\/p>\n\n\n\n
Ameri\u0161ki skladatelj George Gershwin<\/em><\/strong> (1898 \u2013 1937) je ustvaril \u00bb\u010drnsko ljudsko opero\u00ab (black folk opera) Porgy in Bess<\/em> v tesnem sodelovanju z avtorjem istoimenske novele DuBoseom Heywardom<\/em> in starej\u0161im bratom Irom Gershwinom<\/em> kot tekstopiscem, ki je prispeval ve\u010d besedil za napeve iz tega slavnega dela. Te\u017eko pa bi na\u0161el sedaj v \u010dasu peklenske vro\u010dine bolj primeren naslov kake skladbe, kot je legendarna skladba Summertime<\/a><\/em><\/strong>. Ob glasbenem u\u017eitku pa ponuja izto\u010dnico za razmi\u0161ljanje o ve\u010d temah, vezanih na glasbo.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Vsak med nami pozna kak\u0161no verzijo te legendarne skladbe. Le kako je ne bi, saj so \u017ee pred dvajsetimi leti na\u0161teli ve\u010d kot 1.150 posnetih izvedb, kar jo uvr\u0161\u010da med \u0161tiri najve\u010dkrat izvajane skladbe jazza. Jazza? Ko sem to prebral, sem se kar namuznil ob tej umestitvi. Tudi sam namre\u010d skladatelja Georga Gershwina od nekdaj \u0161tejem za svojskega jazzarja. Tu pa tr\u010dimo ob pomisleke o klasifikaciji muzike in o njegovi umestitvi, a o tem malo pozneje.<\/p>\n\n\n\n Prvotno avtor lahkotnej\u0161ih kratkih skladb za glasbene predstave na Broadwayu je \u0161ele po letu 1924 za\u010del vklju\u010devati v svoja dalj\u0161a orkestralna dela posamezne elemente in o\u010ditnej\u0161e vplive vseprisotnega jazza in bluesa. Ameri\u0161ki jug in njegova \u00bbzgodba\u00ab sta, ne samo preko glasbe, prisotna tudi v fabuli tega razvpitega dela. Prvi odzivi nanj niso bili spodbudni, saj so spro\u017eili vrsto pomislekov rasne narave z zavra\u010danjem tudi na \u010drnski strani. Letos mineva devetdeset let od krstne uprizoritve opere Porgy and Bess<\/em>. Bolj kot celota (saj je prvotno opera trajala \u0161tiri ure) pa \u017eivi skozi posamezne dele \u2013 arije \/ napeve \/ znane skladbe \u2013 ki danes tvorijo hrbtenico Gershwinove \u00bbpesmarice\u00ab. To ni samo Summertime (z besedilom DuBosea Heywarda), temve\u010d tudi meni zelo ljuba skladba It Ain’t Necessarily So<\/em> (z besedilom Ira Gershwina) pa I loves you, Porgy<\/em> ter druge. K nara\u0161\u010dajo\u010di popularnosti pa so prispevale filmska ekranizacija iz leta 1959<\/a> s Sidneyem Poitierom ter Dorothy Dandridge pod re\u017eisersko taktirko Otta Premingerja, kasnej\u0161e ponovne postavitve opere na glasbene odre in zlasti \u0161tevilne izvedbe glasbenikov vseh \u017eanrov.<\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n V drugi polovici 1960 let je poskrbela za njeno nesmrtnost med generacijo hipijev s svojo rockovsko izvedbo pevka Janis Joplin<\/em><\/strong><\/a> na prvencu zasedbe Big Brother & The Holding Company<\/em> iz leta 1968. Dve leti prej je med publiko, ki je poslu\u0161ala bolj \u00bb\u010drno\u00ab muziko, za to poskrbel pevec Billy Stewart<\/em><\/strong> s svojo izvrstno R&B izvedbo<\/a>. Najslavnej\u0161i jazzovski izvedbi sta bili tisti \u010das na plo\u0161\u010dah Louisa Armstronga s pevko Ello Fitzgerald<\/a><\/em><\/strong> iz leta 1958 ter Milesa Davisa ob spremljavi orkestra pod dirigentskim vodstvom Gila Evansa<\/a><\/em><\/strong> iz leta 1959. Obe sta imeli naslov Porgy & Bess<\/em> ter sta vklju\u010devali skladbe iz tega Gershwinovega ob\u0161irnej\u0161ega glasbenega dela. A so mnogo bolj\u0161e izvedbe Summertima na plo\u0161\u010dah drugih glasbenikov.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n \u010ce novodobnega izraza \u00bbcover\u00ab ne razumemo povsem dobesedno, niti ni povsem zgre\u0161en \u2013 a na\u0161 materni jezik v sloven\u0161\u010dini vseeno ponudi lep\u0161e, bolj blagozvo\u010dne besede: ina\u010dica, izvedba, interpretacija, celo verzija je bolj\u0161a.<\/p>\n\n\n\n Originalna skladba z jasno melodijo, strukturo in ritmom je za ustvarjalnega glasbenika zgolj hrbtenica oz. okostje, corpus oz. telo modela, na katerega oble\u010de svoje kreacije, ki se prilegajo \u00bbmodelu\u00ab. V\u010dasih izgleda v njih celo bolje in navdu\u0161i tudi o\u010deta originala. V tem, kako kdo \u00bbbere\u00ab neko delo in kako interpretira njegovo vsebino, vidim od nekdaj bistvo kakega glasbenika. Njegova \u00bbdodana vrednost\u00ab je v tem, da \u0161e vedno prepoznamo osnovno kompozicijo izvirnika primarnega avtorja, hkrati pa osebno noto doti\u010dnega \u2013 njegov zvok, njegov tipi\u010den na\u010din igranja, improvizacije, preoblikovanja zna\u010daja (iz npr. swinga ali bopa v svobodnej\u0161o obliko muziciranja) ali uporabo ritmi\u010dnih vzorcev zna\u010dilnih za kako drugo zvrst (reggae ali latino). Avtorjev original je za druge zgolj osnova oz. skica, iz katere nastanejo razli\u010dne slike z istim motivom v razli\u010dnih barvnih odtenkih. Ne \u010dudi, da je ve\u010d glasbenikov tudi slikarjev, tudi Miles Davis.<\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Ta proces lahko \u0161e bolje ponazorimo s prispodobo \u010dudovite manekenke, ki se na modni pisti sprehodi v elegantnem kostimu enega vrhunskih modnih kreatorjev. Lepota, eleganca, popolnost \u2026 te\u017eko si predstavlja\u0161, da bi ji lahko kaj drugega bolje pristajalo. A v drugem, tretjem in naslednjih hodih se poka\u017ee v druga\u010dnih obla\u010dilih, njen tempo oz. na\u010din \/ ritem hoje je druga\u010den, prilagojen druga\u010dni glasbeni spremljavi, osvetlitvi prostora \u2026 a je \u0161e vedno ista ona, nezgre\u0161ljivo lepa, a povsem druga\u010dna, bolj barvita, posko\u010dna, zanimiva na druga\u010den na\u010din.<\/p>\n\n\n\n Skozi leta sem sli\u0161al mnogo izvedb Summertime in si naredil kolekcijo \u0161estih CD-jev po lastnem izboru, ki mi nudijo vpogled v umetni\u0161ki izraz in proces ustvarjanja razli\u010dnih glasbenikov. \u010ceprav v bistvu poslu\u0161am isto skladbo, je to ve\u010d ur povsem druga\u010dnega muziciranja in vsaka izvedba je druga\u010dna od prej\u0161nje, druga\u010de zveni, ima drug tempo. V tem je skrit poseben \u010dar, magija glasbenikove ustvarjalnosti in predvsem improvizacije. Prav ta je tisti klju\u010d, po katerem se bistveno razlikujeta npr. klasika in jazz, saj slednji dopu\u0161\u010da izvajalcu neomejene mo\u017enosti za izra\u017eanje njegove osebnosti za razliko od klasike, ki dopu\u0161\u010da neprimerno manj\u0161e odklone od izvornega zapisa.<\/p>\n\n\n\n Klasi\u010dno glasbo zlasti njeni ljubitelji radi imenujejo tudi \u00bbresna\u00ab glasba, v odnosu na ljudsko ali folk glasbo bi ji sicer bolj pristajal izraz \u00bbumetna\u00ab, tudi zato, ker jo izvajajo praviloma \u0161olani glasbeniki. V odnosu na bolj ohlapno in spontano ljudsko glasbo, je ta \u00bbvisoka\u00ab kultura bolj formalizirana in ujeta v zakonitosti in pravila, iz \u010desar izvira tudi svojevrsten kompleks manjvrednosti ostalih zvrsti. Sam to te\u017eko sprejmem, ker za odpravo takih neumestnih predsodkov delamo silo in \u0161kodo drugim zvrstem in se rodijo spake, ki niso ne ti\u010d ne mi\u0161, \u010de \u017eeli\u0161 zadostiti vsem. V 1950 letih so tako diskografske zalo\u017ebe kot tudi producenti masovno posiljevali jazzovske glasbenike z dodajanjem aran\u017eiranih godalnih spremljav, ki so bile popoln tujek in nekaj odvratnega, kar ni moglo zadovoljiti ne jazzarjev, ne najetih klasi\u010dno \u0161olanih muskantarjev, ki bi naj oplemenitili \u00bbprimitivnost\u00ab (nekultiviranost) jazza \u2013 ali kaj so mislili takratni producenti!? Za katerega hudi\u010da bi naj en Charlie Parker<\/em> rabil zraven \u0161e neke \u00bb\u0161trajharje\u00ab, ali pa Ben Webster<\/em> in cela plejada drugih? Kdor ho\u010de poslu\u0161ati godala in simfonike, naj jih poslu\u0161a. In ne mu\u010diti ljubiteljev jazz s takimi nenaravnimi \u00bbzavezni\u0161tvi\u00ab, ker pa\u010d skoraj nikoli ne funkcionirajo. Nekatere stvari gredo skupaj, so kompatibilne, imajo sti\u010dne to\u010dke, druge jih pa\u010d nimajo. A ta kompleks ve\u010dvrednosti in kultiviranosti v klasi\u010dni glasbi je trdovraten in \u0161e vedno prisoten, ka\u017ee pa se tudi v tem, da so zaradi izrazito podcenjujo\u010dega pogleda visoke kulture nekateri glasbeniki izrecno nasprotovali temu, da bi jih opredelili kot jazz glasbenike. Zato sam nasprotujem vsakr\u0161nemu predal\u010dkanju po zvrsteh in zagovarjam stali\u0161\u010de Duka Ellingtona<\/em>, da je glasba le dobra ali slaba. So torej le dobri in slabi glasbeniki. Prvi lahko igrajo vse, ker so odprti in vklju\u010dujo\u010di, drugi pa razen sebe ne vidijo ni\u010desar drugega okrog sebe \u2013 a tam cveti tiso\u010de cvetov in na tem travniku je \u017eivljenje pisano, \u017eivahno ter polno radosti.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Kako domi\u0161ljavo zveni poimenovanje oz. ena\u010denje klasi\u010dne glasbe s pojmom resna glasba. Ta pojem klasi\u010dna glasba mi gre zaradi nadutosti na \u017eivce, \u0161e posebej s takim ena\u010dajem. Lepo vas prosim, resna glasba \u2013 kaj je to? In ali lahko kdo re\u010de, da Coltrane ni bil resen glasbenik? Ja, Summertime so po svoje \u00bbobdelali\u00ab tako John Coltrane<\/a><\/strong>, Albert Ayler<\/a><\/em><\/strong>, Sonny Rollins<\/a><\/strong>, Sam \u00bbThe Man\u00ab Taylor<\/a><\/em><\/strong>, Eric Kloss<\/a><\/strong>, Pharoah Sanders<\/a><\/em><\/strong>, Stanley Turrentine<\/a><\/strong>, Vladimir \u010cekasin<\/a><\/em><\/strong>, Red Hololoway<\/a><\/strong> pa Hans Koller<\/a><\/em><\/strong>, Paul Desmond<\/a><\/strong> in Joe Harriott<\/a><\/em><\/strong> ter mnogi drugi saksofonisti. In prepri\u010dan sem, da bi bil nad njihovimi interpretacijami svoje skladbe Gershwin bolj navdu\u0161en kot nad ve\u010dino izvedb klasi\u010dnih glasbenikov. Ob tem naj omenim, da za izvajanje svojega opernega dela ni \u017eelel uporabiti zbora Metropolitanske opere in je vztrajal, da morajo peti izklju\u010dno \u010drnski izvajalci, saj le oni lahko izrazijo avtenti\u010den zvok in duha tega njegovega dela.<\/p>\n\n\n\n In \u010de se nave\u017eem \u0161e na svojo prej\u0161njo kolumno. \u017denske vokalistke so bile med prvimi interpreti Summertima: Billie Holiday<\/a><\/em><\/strong>, Mildred Bailey<\/a><\/strong>, Cleo Laine<\/a><\/em><\/strong>, Ella Fitzgerald<\/a><\/strong>, Carmen McRae<\/a><\/em><\/strong> pa Big Mama Thornton<\/a><\/strong> in seveda Nina Simone<\/a><\/em><\/strong>, ki na plo\u0161\u010di My Baby Just Cares For Me<\/a><\/em> izvaja celo plejado Gershwinovih skladb, Summertime pa na \u017eivi plo\u0161\u010di iz Town Halla iz leta 1959<\/a> predstavi v zapeti izvedbi in tudi v solo pianisti\u010dni izvedbi. Z njo pridemo tudi do pianistov. Zakaj, mislite, je treba enemu Keithu Jarrettu<\/a><\/em><\/strong> ali Billu Evansu<\/a><\/em><\/strong> izvajati skladbe koga drugega ob obilici lastnih kompozicij, tudi nesmrtnih, saj sta oba glasbenika znana kot vrelca novih in novih skladb, tudi nesmrtnih? Ker je delo, kot je Summertime, neskon\u010den navdih tudi najbolj\u0161im in ker izvajalec izka\u017ee avtorju tudi svoje globoko spo\u0161tovanje do rezultata njegovega dela. Pri tem me vedno znova navdu\u0161ijo japonski glasbeniki, ki so izjemni navdu\u0161enci nad jazzom. Med mojimi tamkaj\u0161njimi najljub\u0161imi je par pianistov \u2013 in to samoukov(!), med njimi pa izstopa Tsuyoshi Yamamoto<\/a><\/em><\/strong>. Od tam je tudi trobenta\u010d Terumasa Hino<\/a><\/em><\/strong>, ne morem pa tudi brez omembe \u0161e enega izvrstnega trobenta\u010da Marvina Hanniballa Petersona<\/a><\/em><\/strong> in flavtista Herbieja Manna<\/a><\/em><\/strong>, ki na plo\u0161\u010di At The Village Gate<\/a><\/em> prete\u017eno izvaja Gershwina.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Naj zaklju\u010dim \u0161e z nekaj glasbeniki, ki jih tudi lahko sli\u0161ite interpretirati to svojevrstno himno poletju: harfistka Deborah Henson-Conant<\/em><\/strong>, vibrafonista Johnny Lytle<\/a><\/em><\/strong> ter Cal Tjader<\/a><\/em><\/strong>, soul pevec Sam Cooke<\/a><\/em><\/strong>, rocker Alvin Lee s Ten Years After<\/a><\/em><\/strong> pa kitaristi Grant Green<\/em><\/strong>, Kenny Burrell<\/a><\/u><\/em><\/strong>, Gabor Szabo<\/a><\/em><\/strong>, George Benson<\/a><\/em><\/strong> ter bluesmeni Lonnie Johnson<\/a><\/em><\/strong>, Memphis Slim<\/a><\/strong> in B.B. King<\/a><\/em><\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Poletje bo dolgo in vro\u010de \u2026 idej za iskanje dobre glasbe pa sem dal dovolj, da ne bo dolg\u010das.<\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/image002-3.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/image004-3-1024x1024.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/image003-4.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/image003-3-1024x1024.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/image002-4.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/20250705_161839-1-1024x508.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/image001-18.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/07\/20250706_123142-1-1024x463.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n