{"id":30914,"date":"2025-08-28T00:16:00","date_gmt":"2025-08-27T22:16:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30914"},"modified":"2025-08-27T12:17:50","modified_gmt":"2025-08-27T10:17:50","slug":"islam-in-njegova-muzika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30914","title":{"rendered":"Islam … in njegova muzika"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Svilna cesta vodi ve\u010dinoma \u010dez de\u017eele islama, ki v tem kontekstu ni mi\u0161ljen v ozko religioznem smislu, temve\u010d kot \u0161ir\u0161i pojem geografsko opredeljenega podro\u010dja, kjer ta religija prevladuje in pomembno vpliva na duhovno \u017eivljenje v naj\u0161ir\u0161em smislu. Glasba je nelo\u010dljivo vpeta v \u010das in prostor, zato lahko skozi njo sli\u0161imo tudi raznolike zgodbe o \u017eivljenju in odnosih med ljudmi v razli\u010dnih kulturah, v razli\u010dnih \u010dasih in razli\u010dnih dru\u017ebenih sistemih, saj muzika vedno odslikava tudi vsakdan realnosti. \u010ceprav je artisti\u010dni imaginarij ustvarjalcev brezmejen, pa vsak umetnik vendarle \u017eivi in dela v prostoru in \u010dasu, ki je tukaj in zdaj ter je bolj ali manj naklonjen \u010dlovekovi osebni svobodi in svobodi ustvarjanja. In \u010deprav je umetnost univerzalni jezik \u010dlove\u0161tva, ji marsikje niso ravno naklonjeni. To se ka\u017ee na razli\u010dne na\u010dine, ko majhni ljudje na odlo\u010dujo\u010dih pozicijah sku\u0161ajo nadeti uzdo umetnikom in ljudi zapreti v kletko nevednosti. Za ilustracijo obojega ponuja dobro izhodi\u0161\u010de tema, ki sem si jo tokrat izbral in je nadaljevanje predhodnih \u010dlankov o odli\u010dni glasbi, ki je doma na in ob poti slavne svilne ceste.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Tur\u010dija<\/strong> je de\u017eela ogromnih razse\u017enosti in bogate zgodovine, veli\u010dastne arhitekture in raznolike folklorne tradicije. Kot tako jo spoznamo tudi v glasbi. Na \u010dase Osmanskega imperija in sultanov nas spominjajo mo\u0161eje in njihova notranjost, vsebina, ki jih izpolnjuje in nadgrajuje impozantnost zunanje arhitekture. Konya<\/em> in njeni v neskon\u010dnost ple\u0161o\u010di sufijski dervi\u0161i reda Mevlevi se v transu vrtijo ob \u010darobnih zvokih neya<\/em> tur\u0161kega mojstra Kudsija Ergunerja<\/em><\/a>. Veliko mojih plo\u0161\u010d ima zanimivo zgodovino, zato mi pomenijo mnogo ve\u010d kot zgolj izdelek, predmet, nosilec zvoka. Njihove zgodbe so zanimive predvsem zato, ker s svojimi ozadji povedo o \u010dasu in ljudeh \u0161e ve\u010d, kot bi povedala in razkrila zgolj muzika. Ma\u010dehovski odnos do lastne kulturne dedi\u0161\u010dine se izkazuje tudi tako, da izro\u010dilo na\u0161ih prednikov ve\u010dkrat bolj zanima tujce kot pa nas same. Ko sem pred desetletji sku\u0161al priti do ve\u010d posnetkov tur\u0161ke muzike, je prispela na \u017eenin naslov lepo zapakirana plo\u0161\u010da, ki nama jo je poslal njen poslovni znanec iz Istanbula. A glej ga zlomka, plo\u0161\u010do so pri\u0161li v Tur\u010dijo posnet Japonci in jo izdali pri svoji gramofonski dru\u017ebi na daljnem vzhodu. Kudsi Erguner je bil namre\u010d takrat na za\u010detkih bolj zanimiv tujcem, kot Turkom samim. Ko sem v Tur\u010diji spra\u0161eval doma\u010dine, \u010de je kdo sli\u0161al za violinista Saliha Baysala<\/a><\/em> iz obmorskega Bodruma, so samo \u010dudno gledali. Ni\u010d kaj druga\u010de ni bilo, ko sem spra\u0161eval za klarinetista Safeta Gundegerja<\/em> (tu in tam je kdo vedel vsaj za klarinetista Mustafa Kandiralija<\/a><\/em>), zato sem bil raje kar tiho o kakih starcih, ki so jih po planotah Anatolije posneli za francosko dru\u017ebo Ocora<\/a><\/em>. Sicer pa je bilo obilje take in druga\u010dne \u00bboriginalne\u00ab sufijske muzike z religioznim pe\u010datom pa plo\u0161\u010d tradicionalnih plesov in pesmi, ki pa so bile vse po vrsti drugo- ali tretjerazredne. Najbolj\u0161e si pa\u010d moral poiskati na plo\u0161\u010dah iz Amerike (zalo\u017eb Folkways<\/a>, Nonesuch<\/a>, Lyrichord Records<\/a>), Francije (Ocora, Festival<\/a>, Harmonia Mundi<\/a>, Le Chant Du Monde<\/a>), Nem\u010dije (Barrenreiter<\/a>), Anglije (Sonet<\/a>, Topic<\/a>). Moje prve plo\u0161\u010de tur\u0161ke muzike mi je nosil prijatelj iz Stockholma, ki je bil sredi 1970 let tam nekaj let zaposlen. Oboro\u017eil sem ga (pa ne samo njega, saj sem to \u00bbuprizoril\u00ab vsem znancem, ki so hodili po svetu) s spiskom plo\u0161\u010d, ki naj mi jih poi\u0161\u010de in kupi. Marsikatero so morali naro\u010diti, da so se prodajalci kar \u010dudili nad \u00bbnjegovim\u00ab poznavanjem muzike. Ob tej priliki se mu lahko zahvalim za \u010das, trud in sitnosti ob \u00bb\u0161vercanju\u00ab plo\u0161\u010d zame, do katerih takrat res nismo lahko dostopali. Tam zgoraj, na mrzlem in hladnem severu Evrope, so tuji delavci z nostalgijo obujali spomine na domovino, svojce, doma\u010dije, ohranjali stik s svojo kulturo tur\u0161kih korenin zlasti preko muzike, ko so na sre\u010danjih in praznovanjih peli in plesali ob njim ljubih doma\u010dih zvokih. Prodorni zvok zurne<\/em> in saza<\/em> prikli\u010deta pred o\u010di korenine generacij migrantske delovne sile, ki je kovala v nebo nadarjene muzikante njihovega melosa. Ziya Aytekin<\/em> je bil eden tak\u0161nih in je posnel svojo prvo (in to odli\u010dno) plo\u0161\u010do prav v diaspori. Ne boste verjeli, a na to redko dragocenost sem pred dvemi desetletji naletel ob Ljubljanici v imenitni trgovinici Rec-Rec, kjer so ponujali pisano paleto vsega tistega, \u010desar drugi niso imeli. Najbr\u017e Rado in fantje niti niso vedeli po kak\u0161nem klju\u010du so od dobaviteljev dobili vmes tudi povsem neznane izvajalce, a tisti, ki smo brskali, smo v\u010dasih kar onemeli pred kak\u0161no plo\u0161\u010do. Taka je bila tudi prva plo\u0161\u010da imenitnega Deepaka Rama<\/a><\/em>, ki sem jo odkril pri njih. Nekajkrat sem jo kar presko\u010dil na stojalih, saj je imela najbolj obupen ovitek, kar sem jih videl: nek tema\u010den zmazek, ki ni bil ni\u010demur podoben, brez vsakr\u0161nih podatkov o izvajalcu, potem pa sem le rekel, naj mi poka\u017eejo to \u010dudo od dizajnerske bede in ko sem jo sli\u0161al, sem po prvih taktih vedel, da sem odkril skriti zaklad. Deepak je danes eden najbolj\u0161ih mojstrov bansurija<\/em> in Indijci so lahko upravi\u010deno ponosni nanj (in njegov bansuri<\/em> indijskih korenin v moderni preobleki), saj zveni njegova muzika bolj sodobno in sve\u017ee (a \u0161e vedno avtenti\u010dno) od ve\u010dine njihove doma\u010de produkcije. Ta razpetost med tradicijo in sodobnostjo z vsemi modernizmi vred je huda preizku\u0161nja za marsikaterega glasbenika. Gre za vpra\u0161anje zvestobe, lojalnosti in navezanosti na ustaljeno in preizku\u0161eno, pa tudi tveganje preboja z odmikom od vsega tega, ki pa naj vendarle vsebuje zna\u010dilnosti znanega in cenjenega. Pogosto ostanejo kot skupni imenovalec tranzicije med dvema skrajnostnima izbire le kak\u0161ni tipi\u010dni ritmi in instrumenti. Tak\u0161na sta pri tur\u0161ki muziki saz<\/u><\/em> in zurna<\/u><\/em>, ki je ob zvokih saza<\/em> tudi eden najbolj prepoznavnih in prodornih. A na moje za\u010dudenje ne obstaja prav veliko plo\u0161\u010d, na katerih bi pri\u0161el v prvi plan ta instrument v rokah kakega virtuoza.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Armenija<\/strong> je neposredno povezana s Tur\u010dijo, o kateri te\u010de tukaj beseda. Genocid, ki ga danes pred o\u010dmi celega sveta nad izstradanimi Palestinci izvaja izraelska dr\u017eava, ni nekaj novega. Tak zatiran narod so bili tudi Armenci, nad katerimi so se pred dobrimi sto leti znesli prav Turki, ki so jih mno\u017ei\u010dno pobijali in prisilili v izgon z rodne grude na tur\u0161kih tleh. Oto\u017eni zvok duduk<\/u>a<\/em> nam poje tudi to tragedijo, ki je \u0161e dolgo odzvanjala \u017ealost in mir spokoja po koncu koncerta, na katerem je (v Cankarjevem domu v Ljubljani 3. junija 2002) zaigral legendarni Djivan Gasparian<\/em><\/a> na ta starodavni instrument, ki ustvari podobno zvo\u010dno vzdu\u0161je kot tur\u0161ki ney<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\u010ce je bansuri<\/em> poimenovan za indijsko flavto, je ney<\/u><\/em> sinonim za orientalsko flavto. Verjetno najve\u010dji liriki tega instrumenta so iz Irana, med njimi pa izstopa Mohamad Mossavi<\/em><\/a>. Prava posebnost med mojimi plo\u0161\u010dami pa je njegov CD Homayoun<\/em><\/a>, ki mi ga je prijateljica prinesla iz Irana. A pozor, le droben tisk izda, da je bil pravzaprav izdelan v ZDA kmalu po tistem, ko so postali Ameri\u010dani smrtni sovra\u017eniki \u0161tevilka ena v novi islamski republiki z vrhovnim klerikom ajatolahom Homeinijem na \u010delu dr\u017eave. Tako kot Tur\u010dija, je bil tudi Iran<\/strong> sredi prej\u0161njega stoletja relativno sodobna dr\u017eava s posvetno oblastjo, ki pa je (namesto v demokracijo) z nara\u0161\u010dajo\u010do islamizacijo zdrknila v teokracijo, saj jo obvladujejo radikalizirani kleriki za dru\u017ebenim krmilom. \u017divo se spominjam konca 1970 let, ko je pri\u0161lo v tej dr\u017eavi z veli\u010dastno zgodovino in prosvetljenim \u0161ahom Rezo Pahlavijem po t. i. islamski revoluciji do zgodovinskega preloma in pomembne zmage islama v tem delu sveta.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Ta \u010das sem si zapomnil \u0161e po ne\u010dem. Moje prve plo\u0161\u010de s \u010dudovito glasbo te de\u017eele imajo namre\u010d prav tako svojo zgodbo ter lastno predzgodovino. Oboje se nana\u0161a na \u010das na\u0161e mladosti v prej\u0161nji dr\u017eavi in njene posebnosti. Radio \u0160tudent je bil tisti, ki je z oddajo \u00bbZvok sveta\u00ab oral ledino na Slovenskem pri na\u010drtnem seznanjanju poslu\u0161alcev z glasbami sveta avtohtonih ljudstev, ki jih do takrat nismo skoraj ni\u010d poznali. Moji kolegi iz glasbene redakcije R\u0160 v tistem \u010dasu Slobodan Valentin\u010di\u010d, Du\u0161an Rogelj in Bor Turel so na izviren na\u010din pogumno predstavili zvoke, pesmi, plese, recitale in obredja ljudstev od drugod ter oblikovali osnovno zbirko plo\u0161\u010d v fonoteki na\u0161ega \u0161tudentskega radia. Med njimi je bilo nekaj takih, ki sem jih seveda \u017eelel imeti tudi sam v svoji zbirki plo\u0161\u010d in sem jih naro\u010dil iz Amerike. A to konec sedemdesetih let ni bilo tako enostavno, kot bi si kdo danes mislil. Se opravi\u010dujem, \u010de se bo naslednji odstavek zdel komu predolg, a v nadaljevanju opisan konkretni primer dobro ilustrira na\u0161e tedanje razmere in ponuja odgovor, zakaj si ve\u010dina Slovencev ni ve\u010d \u017eelela vztrajati v tedanji Jugoslaviji in smo se raje odlo\u010dili za negotovo prihodnost v lastni dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n

\n