{"id":30932,"date":"2025-08-29T01:45:00","date_gmt":"2025-08-28T23:45:00","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30932"},"modified":"2025-08-27T12:46:03","modified_gmt":"2025-08-27T10:46:03","slug":"i-solisti-veneti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30932","title":{"rendered":"I Solisti Veneti"},"content":{"rendered":"\n<p style=\"font-size:15px\"><strong>Kri\u017eevni\u0161ka cerkev, Ljubljana, 19. avgust 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p style=\"font-size:15px\"><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"768\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/I-Solisti-Veneti-in-Massimo-Mercelli_foto-Tine-Vucko-1024x768.jpeg\" alt=\"\" class=\"wp-image-30933\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/I-Solisti-Veneti-in-Massimo-Mercelli_foto-Tine-Vucko-1024x768.jpeg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/I-Solisti-Veneti-in-Massimo-Mercelli_foto-Tine-Vucko-600x450.jpeg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/I-Solisti-Veneti-in-Massimo-Mercelli_foto-Tine-Vucko-768x576.jpeg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/I-Solisti-Veneti-in-Massimo-Mercelli_foto-Tine-Vucko.jpeg 1280w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">I Solisti Veneti in Massimo Mercelli; foto: Tine Vu\u010dko<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p>Tako kot vsako pred njim je tudi leto\u0161nje poletje mimo nas \u0161vignilo s precej\u0161njo hitrostjo, kar nam ka\u017eeta predvsem dva simptoma: dnevi so \u017ee ob\u010dutno kraj\u0161i, poleg tega pa je do zaklju\u010dka 73. izdaje Festivala Ljubljana ostalo samo \u0161e nekaj tednov. Koncerti se seveda vrstijo s polno paro in enemu od njih smo na enega od avgustovskih torkov prisluhnili v Kri\u017eevni\u0161ki cerkvi. Toda zakaj prav tam, ko pa bi se moral koncert odviti v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije? Isto sem se vpra\u0161al tudi sam, ko me je na vhodu v filharmoni\u010dno stavbo hostesa preusmerila proti Kri\u017eankam, a se je odgovor ob vstopu v cerkev ponudil kar sam \u2013 odlo\u010ditvi za spremembo prizori\u0161\u010da je nedvomno botrovalo premajhno \u0161tevilo prodanih vstopnic, da bi bilo koncert smiselno izpeljati v SF; kot se je izkazalo ob za\u010detku koncerta, se ni napolnila niti cerkev.<\/p>\n\n\n\n<p>V Ljubljano so se \u017ee \u010detrti\u010d ali peti\u010d vrnili italijanski <a href=\"https:\/\/www.ljubljanafestival.si\/sl\/koledar-dogodkov\/2341-i-solisti-veneti\"><em>I Solisti Veneti<\/em><\/a>, tudi tokrat pod dirigentskim vodstvom <em>Giuliana Carrele<\/em>, ki taktirko pred njimi vihti od leta 2018. Leta 1959 ustanovljeni komorni orkester je, tako koncertni list, v ve\u010d kot \u0161estih desetletjih nastopil na skoraj sedem tiso\u010d koncertih v ve\u010d kot devetdesetih dr\u017eavah; njihov repertoar zajema temeljna instrumentalna dela italijanskega baroka, obenem pa naro\u010dajo nove skladbe (zanje je pisal tudi sloviti Morricone); ob petdesetletnici jim je Evropski parlament podelil plaketo, ki jim priznava, da so &#8220;izjemni kulturni promotorji onkraj meja&#8221;. \u0160e zanimivost \u2013 v zasedbi sem opazil tri \u010dlane, ki smo jih <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=30860\">pred dobrim mesecem poslu\u0161ali tudi v Virtuosensemblu<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p>Koncertni spored je obljubljal zanimivo perspektivo z nekaj klasike in nekaj filmske glasbe \u2013 gotovo program, kakr\u0161nega vsaj na prvo \u017eogo od tovrstnega ansambla ne bi pri\u010dakovali (prej ekskluzivo baro\u010dnega in\/ali klasicisti\u010dnega repertoarja), zato sem koncert pri\u010dakoval s toliko ve\u010djim zanimanjem. I Solisti Veneti so ga za\u010deli z glasbo <em>Nina Rote<\/em>, marsikomu najbolj poznanega po filmski glasbi za prva dva Botra in po dolgoletnem sodelovanju z re\u017eiserjem Federicom Fellinijem (La Dolce Vita, 8 \u00bd &#8230;). Tokrat smo sli\u0161ali njegov <em>Koncert za godalni orkester<\/em>. Skladba v \u0161tirih stavkih izvirno sicer ni bila komponirana kot filmska glasba, je pa iz posami\u010dnih melodi\u010dnih idej, harmoni\u010dnih postopov in motivike jasna skladateljeva filmskoglasbena podstat, posebej \u0161e v zadnjem stavku (Finale: Allegrissimo), ki dejansko spomni na kak odlomek iz Herrmannovega soundtracka za Hitchcockov Psiho. Ansambel \u017elahtnega zvena bi resda lahko nekaj ve\u010d pozornosti namenil skupni igri in koherenci godalnega zvoka, sicer pa gre za rutinirano, uigrano in kakovostno skupino glasbenikov \u2013 manj od njih niti ne bi pri\u010dakovali.<\/p>\n\n\n\n<p>Konkretneje smo se v svet filmske glasbe preselili v nadaljevanju, saj smo prisluhnili glasbi angle\u0161ke skladateljice <em>Rachel Portman<\/em>, znane predvsem po tem, da je leta 1997 postala prva \u017eenska prejemnica oskarja (za filmsko glasbo v romanti\u010dni komediji <em>Emma <\/em>Douglasa McGratha). Prav odlomki glasbe iz tega filma za\u010denjo njene <em>Filmske pokrajine za flavto in orkester<\/em>; orkestru se je na odru pridru\u017eil flavtist <em>Massimo Mercelli<\/em>, ki je poleg obi\u010dajne pre\u010dne flavte zaigral \u0161e na basovsko glasbilo. Izvirno naslovljene <em>Filmscapes<\/em> so \u0161armanten preplet glasbe s treh najuspe\u0161nej\u0161ih soundtrackov Portmanove \u2013 poleg Emme \u0161e iz drame <em>The<\/em> <em>Cider House Rules<\/em> in iz dobro znane romanti\u010dne drame <em>Chocolat<\/em> z Juliette Binoche in Johnnyjem Deppom (oba filma je v letih 1999 in 2000 posnel Lasse Hallstr\u00f6m); kot zapisano, je za Emmo prejela oskarja, za preostala dva filma pa nominaciji, tako so to trije najuspe\u0161nej\u0161i soundtracki v dosedanji karieri Rachel Portman, ki sicer \u0161e vedno aktivno komponira. <em>Filmske pokrajine<\/em> je napisala posebej za ansambel I Solisti Veneti in Massima Mercellija; skladba je bila poldrugi mesec pred ljubljanskim koncertom kr\u0161\u010dena na festivalu Emilia Romagna v Imoli, zato smo v Ljubljani poslu\u0161ali \u0161ele njeno drugo koncertno izvedbo. Kot je za filmsko glasbo tipi\u010dno, je zelo poslu\u0161ljiva in po principu manj je ve\u010d premi\u0161ljeno instrumentirana (za &#8220;le&#8221; 12-\u010dlansko zasedbo s solistom). Mercelli je odli\u010den flavtist \u2013 eleganten, (iz)poveden, tehni\u010dno izbru\u0161en, interpretativno bogat. V vseh pogledih prijetno do\u017eivetje.<\/p>\n\n\n\n<p>Zares zanimiv drobec glasbene zgodovine je dejstvo, da je <em>Benjamin Britten<\/em> svojo <em>Preprosto simfonijo<\/em>, op. 4 osnoval na lastnih otro\u0161kih klavirskih skladbah in jo naposled posvetil svoji u\u010diteljici viole iz \u010dasa otro\u0161tva. Tako je tudi zna\u010daj \u0161tirih stavkov natanko tak kot bi pri\u010dakovali \u2013 spro\u0161\u010den, razigran, razposajen, malo tudi melanholi\u010den \u2013 vsekakor torej otro\u0161ki (a nikoli otro\u010dji). K izvedbi, kot smo jo sli\u0161ali, ni bilo pripomb, \u010de od\u0161tejem prej omenjeni koherenco in skupno igro, ki bi se ju dalo \u0161e oplemenititi.<\/p>\n\n\n\n<p><em>Komorna simfonija<\/em>, op. 110a, ki jo je iz <em>\u0160ostakovi\u010devega<\/em> godalnega Kvarteta \u0161t. 8 &#8220;izpeljal&#8221; in priredil <em>Rudolf Bar\u0161aj<\/em>, je v tej obliki dobro znana in pogosto izvajana. Za zadnjo skladbo koncerta z do sedaj opisano programsko zasnovo je bila to sicer morda nekoliko nenavadna izbira, a jo je pojasnil koncertni list oziroma \u0161e bolje program, objavljen na <a href=\"https:\/\/solistiveneti.it\/\">spletni strani zasedbe<\/a>: &#8220;ob 50. obletnici skladateljeve smrti in 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega tabori\u0161\u010da Aushwitz-Birkenau&#8221;. Izvedba je bila sploh v sekciji violin podobna sli\u0161anemu do tedaj, \u0161e najbolj so uspeli po\u010dasni stavki. Ob\u010dinstvo je koncert sprejelo toplo, zato smo bili dele\u017eni dveh dodatkov: &#8220;a little bit of Mozart&#8221; (en od divertimentov) in Griega (suita Holberg). Mozart je zvenel res lepo, zato bi \u2013 samo ideja \u2013 I Soliste Venete v Ljubljani z veseljem pozdravili \u0161e kdaj s sporedom izklju\u010dno Mozarta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>na 73. Festivalu Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":30933,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-30932","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30932","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=30932"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30932\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":30934,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30932\/revisions\/30934"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/30933"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=30932"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=30932"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=30932"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}