{"id":30938,"date":"2025-09-09T14:13:17","date_gmt":"2025-09-09T12:13:17","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30938"},"modified":"2025-09-09T14:13:18","modified_gmt":"2025-09-09T12:13:18","slug":"simfonicni-orkester-iz-guijanga","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30938","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester iz Guijanga"},"content":{"rendered":"\n

Kozinova dvorana Slovenske filharmonije, 25. avgust 2025<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Tine Vu\u010dko<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Na zadnji ponedeljek v avgustu je ljubljanska filharmoni\u010dna hi\u0161a gostila \u0161e en koncert Festivala Ljubljana. Na turneji po Evropi, v sklopu katere so koncertirali \u0161e v Italiji in Avstriji, je Ljubljano obiskal Simfoni\u010dni orkester iz Guijanga<\/em><\/a> z dirigentom Zhangom Guoyongom<\/em>. Orkester je bil “ustanovljen leta 2009 kot prvi in edini zasebno financiran simfoni\u010dni orkester na Kitajskem,”<\/em> kjer se je “hitro uveljavil kot pomemben nosilec kitajske glasbene scene ter pionir sprememb v tamkaj\u0161nji klasi\u010dni glasbi,” <\/em>je seznanil koncertni list Festivala Ljubljana. Poleg njega smo tokrat kar neposredno od kitajskih gostov prejeli v roke tudi njihov lastni koncertni list oziroma bro\u0161uro, ki o programu sicer ni spregovorila (navedla ni niti posameznih stavkov \u0160eherezade), je pa zato toliko bolj iz\u010drpno orisala sklop kulturnega univerzuma skoraj \u0161estmilijonskega mesta Guiyang, kjer poleg mati\u010dnega orkestra deluje \u0161e orkestrova glasbena \u0161ola in mladinski orkester, ter nenazadnje predstavila solista in dirigenta in \u2013 pohvalno! \u2013 navedla seznam \u010dlanov orkestra.<\/p>\n\n\n\n

Kot se na turnejah in gostovanjih simfoni\u010dnih orkestrov pri\u010dakuje in tudi spodobi, je bila prva polovica koncerta programsko v celoti “doma\u010da”, saj smo poslu\u0161ali deli kitajskih skladateljev. Uvodoma je orkester poustvaril Passacaglio: skrivnost vetra in ptic<\/em>, ki jo je pred desetletjem ustvaril Tan Dun<\/em>, marsikomu dobro znan po soundtracku za film Pre\u017ee\u010di tiger, skriti zmaj<\/em> (Crouching Tiger, Hidden Dragon, Ang Lee, 2000), za katerega je prejel oskarja. Passacaglia<\/a> prina\u0161a \u0161tevilne glasbene posebne u\u010dinke: od pti\u010djih pi\u0161\u010dali prek godalnih glissandov do redkeje sli\u0161anih tolkal, kot je denimo fleksaton, in predvajanja pti\u010djega petja na visoko v zrak dvignjenih pametnih telefonih (leta 2025 celo v klasi\u010dni glasbi ne ve\u010d tako zelo nova \u00bbtehnika\u00ab), tu so \u0161e tleskanje, \u0161epetanje in \u017evi\u017eganje glasbenikov. Veter in ptice pa\u010d! Dunova programska, sugestivna in slikovita glasba kar kli\u010de po \u0161tevilnih miselnih upodobitvah in je v tem smislu vsekakor u\u010dinkovita, \u010de \u017ee ni prelomna ali nepozabna po vsebinski in izvedbeni plati. Ker je izvirno nastala po naro\u010dilu Nacionalnega mladinskega orkestra ZDA<\/em>, so jo kot repertoarno atrakcijo \u017ee posvojili \u0161tevilni mladinski simfoni\u010dni orkestri po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Ravno tako aktiven filmski skladatelj je tudi Jiping Zhao<\/em>, ki je leta 2017 skomponiral Koncert za violino in orkester \u0161t. 1 v Es-duru<\/em>. \u010ceprav je koncertni list zatrdil, da se skladatelj “od preloma tiso\u010dletja posve\u010da predvsem simfoni\u010dni glasbi in koncertom za tradicionalna in zahodna glasbila.\u00ab<\/em> pa je v njegovem opusu najti vsaj enajst soundtrackov, ve\u010dino za filme Zhanga Yimouja<\/em>, pripadnika takoimenovane pete generacije kitajskih re\u017eiserjev.<\/p>\n\n\n\n

Zhaov violinski koncert<\/a> je kot celota karseda romanti\u010den, muzikalen, vznesen, ljubek in \u2013 nazadnje, a nikakor najmanj pomembno \u2013 filmski, saj se njegova glavna t\u00e9ma poslu\u0161alcu nemudoma usede v spomin in jo je brez te\u017eav mogo\u010de mrmrati \u0161e ve\u010d dni po koncertnem ve\u010deru. Nemudoma me je spomnila na glavno t\u00e9mo iz filma \u017divi<\/em><\/a> (Alive, Frank Marshall, 1993), ki jo je napisal James Newton Howard<\/em> \u2013 \u0161e en argument v prid “filmskosti” pri\u010dujo\u010dega koncerta, ali je dejansko \u0161lo za kakr\u0161nokoli, bodisi zavedno ali nezavedno, glasbeno citiranje omenjenega sountracka, pa je seveda nemogo\u010de ugotoviti.<\/p>\n\n\n\n

Misteriozni uvodni takti tega sicer \u0161e niso nakazali, a je takoj po njem solist Feng Ning<\/em> razvil izrazito romanti\u010dno izpri\u010dano melodiko, ki jo je kaj kmalu bohotno podprl tudi orkester. V nadaljevanju oziroma osrednjem delu (vendarle je koncert dolg le kak\u0161nih 20 minut) nastopi izrazitej\u0161a dramati\u010dna epizoda, ki solista izkoristi manj izrazito, jo je pa toliko bolj prepri\u010dljivo izpeljal orkester, ki ima tu kar zanimive in spretno spisane parte.<\/p>\n\n\n\n

Koncert je sicer grajen povsem konvencionalno, z izrazito motiviko \u2013 \u00bbglavni\u00ab je 10-tonski (leit)motiv \u2013 in nekaj repeticijami, ekspozicijo, kraj\u0161o kadenco ter naposled gloriozno rekapitulacijo v sklepnem odseku skladbe. Bistveno bolj kot izvedbeno-tehni\u010dni je solistu interpretativni izziv, saj solisti\u010dni part ni zelo zahteven \u2013 po tej plati morda nekje v dru\u017ebi z Bruchom in Mozartom, ki naj bi bil “prelahek za otroke, a prete\u017eak za odrasle”, saj odigrati note ni tako zapleteno, (po)ustvarjanje glasbe, ki zveni lahkotno, \u010disto in elegantno, pa je velik izziv. Ning je s skladbo opravil v vseh pogledih izvrstno; konec koncev je koncert izvajal \u017ee ve\u010dkrat in ga dobro pozna (verjetno pa tudi samega skladatelja). \u017delim si, da bi ga pri nas sli\u0161ali \u0161e kdaj, vendar takrat s katerim od temeljnih kamnov repertoarja, denimo z Beethovnom, \u010cajkovskim ali Mendelssohnom; tokrat je za dodatek zaigral po\u010dasen Bachov stavek in utrdil prepri\u010danje, da gre za violinista izjemnih sposobnosti.<\/p>\n\n\n\n

Edini \u00bbnekitajski\u00ab del ve\u010dera je ob kitajskem orkestru, dirigentu in solistu ter ob programsko povsem kitajski prvi polovici koncerta pri\u0161el po premoru, ko smo prisluhnili znameniti in priljubljeni simfoni\u010dni suiti \u0160eherezada<\/em>, op. 35 (Nikolaja Rimski-Korsakova<\/em>). \u010ceprav je Guoyong prvi stavek zastavil nekoliko formulai\u010dno, je valovanje morja in pozibavanje Sinbadove ladje pri\u0161lo lepo do izraza. Ravno tako smo \u017ee v uvodnem stavku spoznali, da Kozinova dvorana preprosto ni bila ustvarjena za velike simfoni\u010dne orkestre, kot jih poznamo danes, saj njene dinami\u010dne omejitve tak\u0161nih obremenitev preprosto ne prenesejo. No, oziroma prenesejo jih \u017ee tako ali druga\u010de, ampak so njihove posledice u\u0161esom poslu\u0161alcev preve\u010d neprijazne in neprijetne, v\u010dasih naravnost kakofoni\u010dne. \u010ce bi gostujo\u010di orkester skladbo z istimi dinamikami izvajal v Gallusovi dvorani, bi bilo tozadevno seveda vse v najlep\u0161em redu. V drugem stavku, ki je za tehni\u010dno brezhibno izvedbo zelo zahteven, je bilo sli\u0161ati nekaj posledic padcev koncentracije \u2013 intonan\u010dnih zdrsov, ritmi\u010dnih pomanjkljivosti in podobno, toda na sre\u010do ni\u010d usodnega; orkester je vendarle muziciral na dovolj visoki ravni, da omenjeno ni pomenilo huj\u0161ega od dokaj obi\u010dajne dinamike \u017eivega igranja. Za tretji stavek je dirigent izbral precej hiter tempo, ki se ni preve\u010d podal niti romanti\u010dni snovi glasbe ne izvedbeni komponenti (predvsem pihalnim solom). Zadnji stavek je suito sklenil na pravi na\u010din, \u010de izvzamemo ob\u010dasno neuravnote\u017eenost prominence posameznih sekcij in absolutno preglasen sklepni udarec na gong (v partituri zgolj f,<\/em> sli\u0161ali pa smo najmanj fff<\/em>). Kitajski glasbeniki so tako dru\u017eno poskrbeli za prijetno in uspe\u0161no gostovanje v Ljubljani, kar je s toplim sprejemom vsake izvedbe potrjevalo tudi ob\u010dinstvo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na 73. Festivalu Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":30940,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-30938","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30938","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=30938"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30938\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":30942,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30938\/revisions\/30942"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/30940"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=30938"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=30938"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=30938"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}