{"id":30980,"date":"2025-09-18T12:46:48","date_gmt":"2025-09-18T10:46:48","guid":{"rendered":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30980"},"modified":"2025-09-20T12:51:08","modified_gmt":"2025-09-20T10:51:08","slug":"filharmonicni-orkester-iz-monte-carla","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=30980","title":{"rendered":"Filharmoni\u010dni orkester iz Monte Carla"},"content":{"rendered":"\n

\u00a0<\/strong>Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 10. september 2025<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
foto: Darja \u0160travs Tisu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Kot smo \u017ee (raz)vajeni, se je na Festivalu Ljubljana tudi letos potrdila praksa, da bolj ko gre festival proti koncu, veli\u010dastnej\u0161i dogodki se zvrstijo. Seveda, prireditev s tak\u0161no tradicijo in ugledom se pa\u010d mora kon\u010dati v velikem slogu, sicer bi vsem skupaj verjetno “nekaj manjkalo”. Tako smo imeli med zadnjimi nekaj dogodki denimo rimski Orkester nacionalne akademije sv. Cecilije<\/a> <\/em>z Danielom Hardingom, pa izvedbi Puccinijeve Tosce<\/a><\/em> in Verdijevega Otella<\/a><\/em> Orkestra in zbora SNG Maribor s solisti ter, kot predzadnji koncert 73. Festivala Ljubljana, Filharmoni\u010dni orkester iz Monte Carla<\/a><\/em>. Ob orkestru, ki je Slovenijo obiskal prvi\u010d, je v Ljubljano ponovno pripotoval \u0161vicarski dirigent Charles Dutoit<\/em>, zdaj \u017ee kar stari znanec in prijatelj ljubljanskega festivala ter odra Gallusove dvorane, saj je v zadnjih letih \u017ee reden gost pri nas, ki vedno znova do\u017eivi topel sprejem (spolni \u0161kandal iz leta 2017, zaradi katerega mu je anga\u017emaje odpovedalo ve\u010d svetovnih orkestrov, njegovemu ugledu pri nas ve\u010d kot o\u010ditno ni \u0161kodoval).<\/p>\n\n\n\n

Izbran spored koncerta je precej jasno namignil na 150. obletnico rojstva Maurica Ravela<\/em>, ki jo obele\u017eujemo letos, saj sta bili dve od \u0161tirih skladb njegovi. Dobro znana Pavana za umrlo princeso<\/em> (razli\u010dica 1910) se je izkazala za primerno uvodno miniaturo in je \u2013 verjetno ne kljub dinami\u010dnim omejitvam partiture, pa\u010d pa prav zaradi njih \u2013 pozornost nemudoma usmerila na visoko kulturo zvoka, dinamike, agogike in ob\u010dutenj, ki jo, kot se je nemudoma izkazalo, goji mona\u0161ki orkester. Zato je \u017ee prva, \u010deprav samo sedemminutna, skladba obljubljala veliko in \u017ee med njo sem bil iskreno vesel, da se je koncert \u0161ele dobro za\u010del ter hkrati poln pri\u010dakovanja, kaj vse bomo \u0161e sli\u0161ali.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce sem uvodoma zapisal, da je Dutoit \u017ee prijatelj na\u0161ega ob\u010dinstva, pa je argentinska pianistka katalonsko-judovskih korenin Martha Argerich<\/em> brez dvoma njegova ljubljenka. Tudi ona namre\u010d vsaj v zadnjem desetletju rada gostuje v Ljubljani (na primer leta 2017<\/a>) in Gallusovo dvorano vedno napolni do (skoraj\u0161nje) razprodanosti \u2013 in tokrat ni bilo ni\u010d druga\u010de. \u017de ob prihodu na oder so jo namre\u010d pozdravile silne ovacije avditorija, ki so umetnici vidno godile. Naposled je le sedla za veliki koncertni Steinwayjev klavir in se pripravila na izvedbo Beethovnove<\/em> skladbe, ki zanjo nosi \u0161e poseben pomen, Koncerta za klavir in orkester \u0161t. 1 v C-duru<\/em>, op. 15. Z njim je Argerich povezana zelo intimno, saj je prav s to skladbo pri sedmih letih koncertno debitirala, spremljala pa jo je tudi pozneje skozi celotno kariero \u2013 vse do danes, ko pianistka \u0161teje \u010dastitljivih 84 let. Na ta Beethovnov koncert ni nikoli pozabila, saj ga redno izvaja do dana\u0161njih dni, ve\u010dkrat pa ga je tudi posnela. Verjetno samo ona ve, kak\u0161en je ob\u010dutek igrati skladbo, ki jo glasbenik v srcu nosi \u017ee slabih osem desetletij; verjetno jo do sedaj pozna \u017ee bolj intimno od samega Beethovna.<\/p>\n\n\n\n

Samo nekaj taktov (po dalj\u0161em uvodu orkestra, med katerim je Argerich \u017ee kar po zraku igrivo preletela klaviaturo \u2013 kako neskon\u010dna ljubezen do glasbe!) je bilo dovolj, da nas je solistka spomnila in opomnila, zakaj je ena najve\u010djih pianistk ne samo na\u0161ega \u010dasa, ampak vseh \u010dasov. Njen ton in klavirska igra sta resni\u010dno nezgre\u0161ljiva, neponovljiva in nenadkriljiva, zato jo je velik in dragocen privilegij poslu\u0161ati in do\u017eivljati v \u017eivo. Tudi orkester je v spremljevalni vlogi udejanjal svojo odli\u010dnost, Dutoit pa je kljub lastnim skoraj 90 letom \u0161e zelo mladosten dirigent, \u010de sodimo po gibu in energi\u010dnosti, ki ju prispeva na odru. \u010ce se po\u0161alim, je pianizem Marthe Argerich pravzaprav prevara: tudi najzahtevnej\u0161e pasa\u017ee (tu ne mislim ve\u010d samo na Beethovna) izvaja tako lahkotno in elegantno, da se zdijo dokaj preproste \u2013 toda pomnimo, da enostavnej\u0161e kot je videti in sli\u0161ati igranje na in\u0161trument, ve\u010d truda in trdega dela je bilo vlo\u017eenega v pot do te stopnje. Ne pozabimo tudi, da je Argerich po mladostni osebni krizi nad klavirjem \u017ee tako obupala, da je \u017eelela postati tajnica. Na\u010deloma ljudem nadvse privo\u0161\u010dim, da se jim uresni\u010dijo sanje, toda v tem primeru sem zelo vesel, da se ji ni ta \u017eelja nikoli izpolnila.<\/p>\n\n\n\n

(Tudi) tokratno izvedbo Beethovna je zaznamovala mojstrska glasbena interpretacija. Medtem ko marsikateri pianisti ta koncert izvajajo s (pre)strogo, skoraj \u017ee togo klasi\u010dno natan\u010dnostjo, je igra Marthe Argerich \u0161e vedno pre\u017eeta z \u017eivahnostjo in s skoraj improvizacijskim duhom. Sli\u0161ali smo z osupljivo spontanostjo izra\u017eeno mladostno razigranost in udejanjenje liri\u010dne lepote skladbe, zaradi \u010desar se skozi dobro znano partituro zavela pristna sve\u017eina. Brezhibna tehnika prvega in tretjega stavka je prikazala brezhibno jasnost, vendar sem za\u010dutil, da je prav globoko \u010dustveno bogastvo, ki ga je vnesla v po\u010dasni stavek (Largo), tokrat resni\u010dno o\u010daralo ob\u010dinstvo. Na oder in z njega je pianistko pogosto spremljal kar sam dirigent in prisluhnil tudi njenemu dodatku (Bacha); spomnimo, da sta bila neko\u010d poro\u010dena in \u010deprav so od tega minila \u017ee desetletja, je jasno, da sta si \u0161e vedno naklonjena in da sta ohranila prijateljstvo ter dobre medsebojne odnose.<\/p>\n\n\n\n

Druga polovica koncerta je najprej postregla s \u0161e enim Ravelom, Plemenitimi in sentimentalnimi val\u010dki<\/em>, napisanimi kot poklon Schubertu. Izvedbo je zaznamovala predvsem demonstracija odli\u010dnosti dveh sekcij orkestra: godalne in tolkalne, slednje z izjemnim ob\u010dutkom za skupno igro, predvsem v smislu dinami\u010dne eksponiranosti. Montecarlska sekcija godal pa je bogata, liri\u010dna, bar\u017eunasto mehka in obenem polnega zvoka; v tem smislu so me Mona\u010dani spomnili na godalno sekcijo Londonskega simfoni\u010dnega orkestra ali pa Kraljevega orkestra Concertgebouw.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010der so v impresionisti\u010dnem slogu sklenile Debussyjeve<\/em> simfoni\u010dne skice Morje<\/em>. \u010cetudi naj bi \u0161lo pri tej glasbi, kot pove famozna fraza, “bolj za izraz ob\u010dutja kot posnemanje narave”, me je kot ljubitelja programske glasbe te\u017eko prepri\u010dati, da je skladatelj popolnoma nehote in nevede z uporabo glasbenega jezika in kompozicijskih prijemov vendarle nadvse uspe\u0161no naslikal od vetra razpenjeno morsko vodo, gibanje valov in \u0161e kateri (ob)morski prizor. Tokratna izvedba se je od vseh, ki sem jih bil do sedaj sli\u0161al v \u017eivo, lahko po transparentnosti in eksaktnosti lahko kosala samo \u0161e s Hardingovo z na\u0161imi filharmoniki<\/a> (2020) \u2013 tako kot tedaj tudi tu ni bilo naklju\u010dij. Vsaka nota je imela svoje mesto, vsaka fraza je bila postavljena natan\u010dno in z jasnim namenom in vse skupaj je z zadnjim stavkom kulminiralo v izjemni realizaciji Debussyjeve impresionisti\u010dne vizije. Povsem na koncu je Dutoit \u0161e na kratko nagovoril ob\u010dinstvo, omenil Ravelovo obletnico in skupaj z orkestrom dodal \u0161e \u010daroben zadnji stavek iz suite Moja mati gos<\/em>. Naj nas obi\u0161\u010de tudi naslednje leto \u2013 seveda skupaj z Martho Argerich.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

na 73. Festivalu Ljubljana <\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":30981,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-30980","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30980","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=30980"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30980\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":30985,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/30980\/revisions\/30985"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/30981"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=30980"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=30980"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=30980"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}